Bliža se čas službenih in drugačnih zabav........Na naši firmi imamo zdaj kar tri petke zaporedoma čago: najprej ima ena okroglo štiridesetico, naslednji teden imamo v okviru oddelka prednovoletno zabavo (z darilci), naslednji petek pa za celo firmo prednovoletna zabava.
Vem, da je veliko, a jaz bi šla na prvi dve za par uric in domov (nikoli ne čagam do jutra), saj imam 14-mesečnega otroka in mi več ni do tega.
Problem pa je moj mož, ki temu odločno nasprotuje, češ da imamo nonstop neke zabave, da oni v firmi tega nimajo....pa sploh ni res, na leto jih imamo 3-4. Včeraj sva se prav pošteno zgrabila zaradi tega, da bi zdaj iz principa šla kar na vse.
On res nikamor ne hodi, niti na pijačo s kolegi (mogoče je v tem problem), vendar pa naj jaz bom zaradi tega prikrajšana?

Kaj menite ve?

Šit ej, res ni fajn. Jaz kar veliko hodim okrog, pa mož tudi, pa skupaj glihtak tako da ne razumem takega starokopitnega dedca. Jaz bi šla iz inata na zabavo, saj ga ne bo pobralo...mogoče se bo malo mulil zaradi tega ampak ni tvoj problem, saj imaš vso pravico do druženja in socialnega življenja izven okvira doma.

Kaj midve sva z istim poročeni?
Moj tudi nikoli nikamor ne gre, razen na zaključek v službi in na kakšne obletnice šole. Jaz sem ga nekaj časa kar silila, zdaj pa vidim, da nima smisla.
Jaz sem kar hodila okrog z njim ali brez. Seveda je zdaj drugače, ko imam otroka. Le redkokdaj greva kam na rojstni dan, ali na kak žur. Če pa je v službi zabava pa grem brez problema. Nikoli ne ,,MODRUJE,, pa z Nežo se takrat sama prav fino zabavata. Privošči mi in jaz njemu tudi. Saj se grem zabavat s sodelavci, ne pa se ,,gonit,, pa oprosti na izrazu, ampak veliko moških zamenjuje te pojme, saj mislijo, da če ženska nekam sama gre, da se bo takoj z drugim dala dol.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Fora je v tem, da ve, da smo v kolektivu same ženske, mislim, da mu gre v nos bolj to, da sploh grem.
Jaz pa (taka kot sem) bom ziher imela slabo vest, da je zdaj sam z malim doma, ko je mali samo name navezan in bo ziher jokal....

Letos ne grem na nobeno službeno zabavo, ker so se odločili ponočevati, jaz sem pa rad po 19 uri doma. Izjema je ričet na Šmarni gori z ožjim timom.

Zapečkar    

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Ja, službene zabave so pa res popek stvarstva.
Vedno so ob petkih in če se zavlečejo v noč, nam pokvarijo gorniško obarvan vikend. Bolj malo sem za pečjo ampak nočne zabave pa res sovražim, ker mi jemljejo preveč moči pri dnevnih aktivnostih.

Uh, zdaj si me pa totalno zdelal .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

_____________________________

Ko misliš, da že vse obvladaš, spet neka nova fora...

Bolj malo,sem bolj zapečkarske sorte.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

V bistvu ne hodim nikamor (več). Me je minilo še tisto malo, kar sem včasih hodila. Sem totalni zapečkar, najraje sem doma.

V naši firmi na srečo ni takšnih ali drugačnih zabav, tako, da midva z mojim dragim s tem nimava "problemov". Se je pa našla kdaj pa kdaj kakšna zabavica ali piknik v prejšnji firmi, kjer sva delala skupaj, in sva na tako zabavo tudi šla skupaj. Takrat sem za Jana poiskala varstvo. Če pa že res nisva mogla iti oba, pa drug drugemu nisva nikoli branila, da kateri od naju ne bi smel iti, niti si nisva vzbujala občutka krivde, prikrajšanosti ali česa drugega. Enkrat eden, drugič drugi. Teh zabav pa je sicer na splošno tako malo, da niso niti omembe vredne. Večinoma sva tako ali tako bolj "zapečkarja".

Ja, prej je ena dobro napisala, da nekateri moški zabave (ali službene poti, strokovne ekskurzije, obletnice...) večkrat enačijo s kakšnimi orgijami. Vsaj moj je tak. On lahko hodi naokrog kolikor mu je volja, jaz pa ne bi smela. Že če grem popoldne nazaj v službo je cel halo. "Ja, zakaj morš pa ravno ti it?... A kdo drug pa ne more?... Kaj maš pa ti tam zraven?..." Jaz se zaradi tega ne sekiram preveč. Pri enem ušesu mi gre not, pri drugem pa ven.
 
Jaz njega nikoli ne sprašujem kje in s kom hodi, tako, da če ga že vprašam, kje je bil, on to vzame kot napad. Itak sem bolj zapečkarske sorte, sem najrajš doma, moj je pa kot en leteči trgovski potnik, vsepovsod ga je polno. Tako je že od nekdaj in (očitno) obema paše. Se ne obremenjujem. V službi imamo itak samo eno (novoletno) zabavo, ki se ponavadi konča že okrog petih popoldne. Upam, da bo tud letos tako.