Jaz sem mogoče nesramna, ampak moja hčerka ima ogromno igrač. Vse polno enih plišastih stvorov, kocke take, kocke drugačne, 6 punčk dojenčkov , poln kufer nekih malih brezveznih figuric..... večinoma jih je dobila. Nekaj je popolnoma novih, nekaj je rabljenih, ki jih je dobila od starejših otrok.
Jaz ji sproti igrače pogrbam in jih pospravim. Trenutno ima v rabi kuhinjo z vso pripadajočo kramo....že tega je dosti, eno ikejino skrinjic knjigic, puzle v katere vstavljaš živali, kocke, tablo za risat, barvice in blok za risat, voziček in dojenčka s cunjicami in posodo vred..... pa se mi zdi, da je že to preveč. Potem pa gremo včasih kam na obisk, pa so sobe dobesedno do zadnjega kotička zatrpane z raznoraznimi igračkami, police se šibijo od pliša, na tleh komajda prostor za stopit, ker so razstavljene železniške proge, pa barbi hiše, kmetije, šotori...kaj vem kaj še vse.
Pri nas je tako, da imamo veliko dnevno sobo, kjer ima svoj kotiček z mizico in stolčkom, tam je tudi kuhinja in Ikejine škatle za igrače. kjer ima svoje stvari, da si pač vzame kar želi. Svoje sobe žal nima, ampak meni se res zdi mimo, da bi ji čisto čisto vse igrače dala na razpolago, tudi tiste, ki jih je imela kot dojenček.
Kako ve rešujete te stvari? Tudi tisti, ki imajo svoje sobice, a so tam na razpolago vse igrače, ki jih je otrok dobil od rojstva naprej?

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Ne. Veliko sva jih dala že naprej, takih, ki jih več ne rabi, ostale pa ima zložene po škatlah (predvsem Lego) in na polici. Tam so še knjige, pa puzzle, v eni zibki ima pa ostalo kramo, katero na vsake toliko časa malo preredčim.

Preveč,pa mu res ne kupujemo veliko,ampak kaj mu pa tudi moramo,ne more imet vse podedovano,kolk navlake pa potem imamo ni za govorit.

az tudi dajem igrače, ki jih preraste, naprej.
zdaj ima v svoji sovi kakšne 4 do 5 škatel avtomobilov, eno garažno hišo za prah gor nabirat, pa eno veliko škatlo z raznimi igračami a la pištole, mikrofon, fotoaparat in kaj jaz vem kaj še vsega boga, potem pa ima še eno nizko pisalno mizo, na njej pa je blagajna in košarica z izdelki za v trgovino, pa glasbila in še kaj. tako da od cele sobe kot z igračami zasede približno osmino.

Vse igrače, za katere sta prevelika dam naprej ( razen kakšno za spomin pustim ).
Pustim jima veliko knjigic in škatlo z avti. Tudi Lego kocke so skoraj obvezne.
Vse drugo ( vlakce, avtoceste, puzzle, ... ) dam, pa po nekaj urah pospravim.
Rada imata veliko kartonsko škatlo ( za hišo ) ali škaf ( avto, ladja, vlak,... ) pa kuhovnice in kakšno staro posodo. To stoji na balkonu.
Zunaj je veliko igrač i v peskovniku ( kanglice, lopate, žoge, bagri, tovornjaki ).
In te kar pustim. če pridejo še prijateljčki, da je za vse dovolj in ni kreganja.

Jaz igrače občasno skrijem, nekatere so na voljo le v času bolezni.
Igračk mora biti toliko,da jih je otrok sposoben sam pospraviti.

Evo, jaz sem pa rekla, toliko igrač, da jih lahko v treh minutah pospravim, če kdo pozvoni. Če jih sama ne pospravlja, pride lisica in jih odnese v skrivališče (predal od sedežne je nabito poln). Ko igračo pogreši in parkrat vpraša zanjo....potem pride spet iz skrivališča, ker ji je bilo tam verjetno dolgčas.