glede na to, da je doma samo ob vikendih, je kar prisoten....jutranje previjanje, oblačenje je njegova zadolžitev, pa priprava mleka....ostale obroke pripravim jaz, on ji pa da za jest, čez dan jo tudi previje, če je potreba, tudi ven jo pelje, kopam jo jaz, ker imam več prakse...
igra se z njo, pokaže ji knjigico, skupaj sestavljata kocke, mečeta žogico.....

poleg tega ima pa še naporno službo in temu primeren zaslužek....kaj pa dela me ne zanima, glavno da je z mano ko pride domov......

ne pozabi pa, da so moški večni otroci, le igračke postajajo vedno večje....

Ok, mojega ne poznaš.
Moj sodeluje 10 min na dan.

Zelo.
Odkar imamo dva je skrb in odgovornost za oba enakomerno porazdeljena med naju. Pa tudi prej ko je bil samo eden, se je mož zelo veliko ukvarjal s sinom.

Moj zelo pomaga, vozi v vrtec, jih uredi, če me ni.
Z njimi se ukvaraj toliko kot jaz. Je pa res,a da imamo  3 presšolske punčke. 

Sej je že takoj na začetkupomagu sam odkar pa je mali večji-po 6m se mi pa zdi d aje včasih kar malo obseden z njim . Čeprav se zna naredit kar dostikart francoza pa gre pred tv medtem ko se mali igra dol. Sam pri nama je to krivu k mu moja mami rit odnaša. Tako da jaz kar lepo pobašem sinkota in ga peljem k njemu. Pa ga ma vedno brez problema.

pri nas je tudi tako. Še dobro, ker jaz porabim zjutraj več kot eno uro, da sebe zrihtam in otroka (če je odsoten ali dežuren), on pa 30 min.

Igra se pa veliko več z njima in tudi za ustvarjanje je on pristojen. Glede previjanja tudi nikoli ni bilo težav, edino dojit pa res ni mogel.

Je pa velika večina moških, ki jih poznam, takih.


< Sporočilo je popravil Olivija -- 29.4.2008 22:09:47 >

če bi živeli v idealnem svetu, takih vprašanj nebi smelo biti.
pa žal ne. tudi sama med znanci, prijatelji velikokrat vidim, da so za vso skrb v zvezi z otrokom večinoma mamice same. žal. predvsem za otročke.

in šele takrat vidim, kakšnega moškega imam pri hiši. res, da nima pojma o računalnikih, da se mu niti sanja ne, kako se nastavi pralni stroj, kako se nastavi kakšna frštekarija.......ampak kar je glavno: obvlada pa v nulo vse v zvezi z najinim mulčkom.
mu ni problem ga previt, poribit kakcev iz bane, ga varovat, ga zabavat, ga tolažit.....nahranit, iti igrat nogomet, iti plavat....komot shajata brez mene.
sfali mu edino, ko je mulčka treba dati spat. takrat pa mami rula

torej moj je hmmmmm......neprecenljiv....za ostalo pa uporabljamo kreditne kartice

_____________________________

...vox populi...

Moj je bil ful malo z Nejcem. Ko je bil majhen bi rekla da nič. Zdej je mal bolje, ga pelje kam s sabo, gresta na sprehod, pa moto šraufata, pa po inetrnetu skupaj brskata, take bl moške reči delata dkupaj, ampak za moje pojme se je premalo vključeval v vzgojo. Pol če bo pa napačno vzgojen bom pa itak jaz kriva, ki sem ga stalno mela!

Midva sva od rojstva dalje sodelovala pri vseh opravilih enakopravno.

Enkrat jo je po steklenički hranil mož, drugič jaz, enako pri previjanju, pa kasneje hranjenju, na popoldanske sprehode smo hodili skupaj, še ne poletni večerni drink v staro Lj.

Ko sem šla nazaj v službo in so se začela spet službena potovanja in nekajdnevne odsotnosti, sta to preživljala brez težav, kaj šele travm.
Otrok je se obnašal v primeru odsotnosti enega od nju popolnoma enako - enako je pokazala da naju pogreša (starosti primerno seveda) mene ali moža.

Zato so mi teme "koliko mož pomaga ali sodeluje" tuje.

moj mi od vsega začetke vse in vedno pomaga,če tudi je na začetku zgledal,da ni tip očeta,pa oblada vse,sedaj ko nimava varstva on dela zjutraj,jaz zvečer,tako,da je od 16h čisto njegov,se igra z njim,ga pelje na igrala,sedaj bo že sezona koles,tako,da ne bosta poplnoma nič doma ampak bo sama jaga tudi skuha mu kar si tamav izmisli za večerjo,no včasih jesta tud pašteto po dva dni .res je super očka,moja sestra je pri dveh otrocih čisto sama za vse,tako da sem zelo vesela,da ga imam.

Men moj pomaga že skoz. Skozi nosečnost, ob rojstvu, sedaj ko mali raste... Je zelo skrben oče in včasih poprime tudi za likalnik, sesalec,... samo kuha ne. Drugače pa vsaka čast! Vsak nekaj, pa je takoj lažje. Mali je pa itak za njega vse na svetu in ga ne izpusti iz rok, se z njim ukvarja, igra... samo premalokrat vstraja do konca. Imamo se lepo in smo srečni!!!

Naš ati se veliko bolj ukvarja z vzgojo in disciplino kot jaz. Jaz na žalost prej popustim, on pa ima tehniko, da se je o vsem potrebno pogovorit in otroku razložit zakaj je bil kregan, zakaj in kaj je narobe naredil oz. ga pohvalit ko kaj naredi prav (tudi pri tamalemu, ki je star šele 2 leti). Tudi nasploh je zelo veliko z njima, ker jih gre on iskat v vrtec in so potem sami dokler jaz ne pridem iz službe (vsak dan kakšno urco in pol do dve urci) in to se tudi pozna, ker ta maladva ga res ful upoštevata.
Nikoli, ampak res nikoli mu ni bil problem previti pokakane ritke, pobrisati bruhanje po tleh ali kaj podobnega.

Se mu pa seveda pozna, da v službi dela s prizadetimi in duševno motenimi ter je skoz njimi v stiku. Tako da veliko prinese od tam. Tudi tako jeklene in trde živce. Jaz imam namreč hudo krajšo vrvico kar se tiče otrok (hitreje eksplodiram), on pa dolgo rabi, da ga pripeljeta do te meje.

Skratka, je super ati, se res nimamo kaj za pritoževat. Od kar imamo dva sončka, ponavadi spedenava vsak enega, ko sva oba doma ali pa en npr. oba preobleče, drugi pripravi za jest in tako. Se uskladiva.

Pa tudi jaz poznam zmeraj manj moških, ki bi bili tako brezbrižni do svojih otrok in se ne bi vključevali v vzgojo. Se mi zdi, da so današnji ateki kar pridni in ljubeči do svojih sončkov.


LP; Bejba

< Sporočilo je popravil Bejba -- 30.4.2008 9:16:17 >

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Od prvega dne sta oba otroka tako njegova kot moja. In nikoli nisem niti pomislila, da kakšno stvar v zvezi z njima jaz naredim bolje. Prej obratno.  Pomaga mi ne, pa jaz njemu tudi ne
Pa pri najinih kolegih je enako. V naši družbi ni niti ene družine, kjer partnerja ne bi enakovredno skrbela za otroke. Zanimivo.

Nisem brala. Nič ni dejaven, ker ga nikoli ni doma. Dobro, da imamo njegovo sliko.

, oh, aveš kaj, tule na RR boš našla same krasne mamice s še bolj krasnimi možovi, ki so hkrati tudi še bolj krasni očetje.

A ni čudno, ko pa se v realnem življenju pogovaraš z znankami, pa vse jamrajo čez svoje "dedce". Jaz tudi.

moj sicer ni njegov biološki očka, je pa očka v pravem pomenu besede in se mu posveča kolikor le more. tako da:

MJA.. točn tak.
Js poznam dva tipa, ki sta res parva atija, drgač pa vidim, da so atiji večinoma po gostilnah.
In popoldan vidiš na igrišču kup žensk z vozički, niti ENEGA tipa.
No js sm že prej za sebe po resnici povedla, ****.
Se ne sekiram. Valda ne bojo pisale tiste, ki se jim dedi okol gonijo, namest da bi jih mal razbremenil in bli atiji. Lepo da se pohvalite tiste, ki vam je ok.

Ja, sicer pa taka vpr. so mimo- tak kot recimo je blo pred nekaj časa- ali čekirate gsm od svojega? In nato 50 odgovorov- ne, kje pa, to je zasebnost, jst pa že ne...

 

Ja no, ful dobro, da si to našel. Bravo.

  Orodnik bi bil v tem primeru "z možmi", pa sej vem da ti to veš, sam prehitro si tipkala ( smajli je bil zato, ker mi je zvenelo posrečeno ).

Ma drugič reč z dedci, s hudiči, whatever ..... sej vemo kaj je bil tvoj point.