A se veliko družite s prijatelji? Imate družinske prijatelje?
Mi med tednom nimamo časa, konec tedna pa vedno polno hišo. Ali imamo koga na kosilu, pečemo foundi s prijatelji, smo mi kje, gremo skupaj v hribe, na izlet ... skoraj ni vikenda, ko ne bi imeli vsaj enega obiska ali kam šli.
Pa vi?

_____________________________

Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
(M. Wright - Edelman)

Mam premalo časa za to.
Greva na kako kavo s kolegico vsake toliko, pa na kako kosilo.
Delam 6dni v tednu in se mi res ne da da bi še takrat skoz lutala okoli ko sem prosta.

Mi imamo občasno mojo mamo na kosilu (vikend ) al pa mojega brata na obisku, k njegovim gremo mi na obisk ali nedeljsko kosilo. med tednom ni variante, vikend nam pa tudi paše malo mira. Kdaj pa kdaj se družimo s prijatelji, ampak to ni ful pogosto.

Pri nas je podobno kot pri Dashi, s tem da se jaz s tamalimi še med tednom večkrat dobim s frendicami.
Za vikende pa se skoraj obvezno s kom družimo, no, kdaj pa kdaj pa paše tudi malo samote


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nič več! RR me je čisto zasvojila

Poleti, ko so dnevi daljši, bolj, pozimi manj. Če pa dan tako hitro mine.

Zdaj bolj med vikendom, če gremo v soboto ali nedeljo zjutraj na sankanje/smučanje.
Drugače pa čakamo na dolge, tople dni. In piknike, njami.................

Se pridružujem tvojemu mnenju.Med tednom je šola,vrtec,služba,naloge,krožki....med vikendi pa smo družina in se posvečamo drug drugemu.Rajši gremo sami na izlete,kopanje,kino,narava....in se ne rabimo nobenemu prilagajat,mož se lahko takrat posveti otrokom,ker je med tednom dolgo v službi.Tudi na morje gremo vedno sami,tudi po trikrat na leto in nikogar ne pogrešamo,to je samo naš čas.Kako nedeljo gremo k babicam na kosilo,jaz grem med tednom s kolegico na kavico ali pa popoldan kak šoping,mož pa podobno(samo brez šopinga).Poleti ko pečemo zunaj,se nam pridružijo sosedi in kakšni družinski prijatelji,ampak imam potem za kakih štirinajt dni dovolj strežbe drugim,je pa seveda lepo,če je družba,ampak ne vsak vikend.Ko bosta otroka zrastla,se bo pa moje mnenje najbrž spremenilo,ampak zaenkrat je tako in tako nam odgovarja.

Čez teden načeloma zelo malo (ok, pustimo kolege v službi), tu pa tam grem s katero prijateljico na kavico, mož pozimi tudi dosti koristi kakšno nočno smuko s katerim od njegovih kolegov, ampak to le pozimi.
Čez vikend pa ja, imamo obiske, gremo na obisk, v glavnem men je luštno, da nismo skoz sami in da dejansko lahko tudi kam gremo ali pa s kom.

Odvisno.....kak vikend smo radi tudi sami.....gremo pa načeloma radi kam na obisk ali pa pride kdo k nam.....vendar za kako uro, največ dve.....greva pa z možem večkrat tudi kam sama, brez otroka, na kako fešto s prijatelji, pa večkrat tudi greva na kako fešto eden brez drugega......

V bistvu zelo veliko - z dvema paroma/druzinama se vidimo kar parkrat an teden, ker smo blizu pa itak imamo kljuce eden od drugega tako da se oglasimo tudi kar tako, ker doma recimo nimamo piva al pa ker speceva prevec kruha, pa ga tja neseva itd... Pri tadrugih sva dobila pa nekaj prostora za vrticek, je pa itak treba it tja parkrat na teden kaj obdelat pa pobrat (zdaj pozimi greva seveda samo na vecerjo).

Potem so pa se ostali, s katerimi se srecamo recimo enkrat na mesec. Pa veckrat k nama pridejo prijatelji/familija na pocitnice (za kaksen teden)

Občasno se dobim z ženskami na kavi. Ko pa smo čez vikend z družino, smo najraje doma in mamo svoj mir. Ponavadi si kaj dobrega skuhamo, pa seveda gremo tudi ven na luft, če je lepo vreme 

_____________________________

Zdaj sem mamica, jupiii.

čez dan med tednom itak ne gre, ker smo prepozno doma. Zvečer imava načeloma vsak po en večer za prijatelje, tadrugi pa pazi na tamalga, ki itak spi, tko, da ima  bistvu takrat svoj mir  . Čez vikende pa gremo al k starim staršem, ali bratom, sestram, k prijateljem z otroki zelo redko zdej pozimi, ker je zmeraj kdo bolan (al mi al pa oni), tisti, ki nimajo otrok pa ponavdi spijo od žura  . Večkrat gremo pa čisto lepo kar sami, ker čez teden je skos neki, čez vikend se pa posvetimo drug drugemu.

Nisem tak tip človeka, da bi (dobro) prenašala vsakodnevne obiskovalce (in to po možnosti ene in iste). In zato jih nimam. In tudi sama dokaj nerada hodim na obiske (razen redkih izjem, seveda).

Najbolj vesela sem tistih, s katerimi smo prijatelji/ce že dolgo, a smo prezaposleni ali pa živimo preveč narazen, da bi se pogosteje obiskovali. Pridejo enkrat na letni čas (ali pa jaz k njim), ampak tukaj je govora o fenomenalno preživetem času.

Konstantno tedensko kofetkanje z enimi in istimi frisi, s katerimi se med dvema kavama še 3x slišimo po telefonu ali pa si vse povemo preko Interneta, mi je pa dopi*dilo.

Ne, mene samota vzburja, Daschi.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

samo, da je za vpRRasanja se nekaj malega casa vmes

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Še kkšno leto ali dve nazaj je bila pri nas prava ludnica, sej se ziher katera še dobro spomni mojega jamranja tu gor na RR. Ni bilo gmaha...Zdej sem pa naredila orenk redukcijo in ugotovila, da sem podobnega značaja kot mačke - če mi paše družba jo poiščem in se imam noro fajn, večinoma se pa doma za pečjo grejem in uživam v samoti. Nekako se moram kar pod Kerenso podpisat.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Podpis,tudi miva imava rada samoto.Saj nas je žer domačih veliko.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

Družabna sem, kolk se mi da, odvisn od razpoloženja. Imamo pač tak posel, da smo skoz obdani z ljudmi. In ti paše mal miru.
Včasih dobim žuto minuto in bi povabila kar pol Slovenije, spet drugič mi je pa že telefonski klic odveč. Nisem pa tip, ki bi marširal s kolegi zunaj, pa feštal,... To pri men odpade. Sem bolj family nastrojena.
Dobro dene obisk sosede, kratek kofetek,..Nič obveznega. Pa obisk tu in tam, da bi pa bil to moj vsakdanjik, jok brate, odpade.

Mi jih imamo skoraj vsak dan, malo zarani narave najinih poklicev, še več pa zaradi družbe...
Res skoraj ne mine dan, da ni vsaj enega ne -našega avta zunaj, tako da že sosedi govorijo, da je pri nas huje kot na taxi-stanici....
Večinoma gre za obiske, ki me ne motijo, ta vikend pa je bil brez obiska, če ne štejem enega 5-minutnega poslovne narave, pa mi je tudi prav pasalo po dolgem času...

Zelo malo se družimo, prvič zato, ker ni časa, mož cele dneve dela, tudi sobote in praznike (razen redkih cerkvenih). Ostane nam nedelja, ki pa jo ponavadi preživimo doma, v samoti  , ker smo redko skupaj in ker vsaj nama ne paše, da bi nam non stop nekdo hodil na vrata, sploh vsako nedeljo...Greva pa vsake tolk časa vsak zase ali skupaj. Pa na kak RD k prijateljem in podobno. To nama je dovolj. Samo eni pa tega ne razumejo  .

Si niti ne predstavljam, da se z nekom videvaš tako pogosto, ker ne vem kaj bi se imel še za pogovarjat . Jaz se naveličam non stop ene in iste fore poslušat.

Še najbolj mi potegne živc, če mi kdo kar uleti v kuhno ali dnevno, do zdej se mi je ene parkrat zgodilo, da sem bila tako šokirana, da nism mogla niti govort...Pa ja malo pozvoniš, potrkaš al pač nek znak daš, da si prišel, ne da prideš kot duh. Evo radosti življenja na kmetih.

Še kar.

Fotko, Zara. Al pa vsaj opiš ....

_____________________________

Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
(M. Wright - Edelman)