Zanima me kolko mamic je tukaj ,ki ima več kot 2 carteka oz. mamic ki 3. šele pričakujejo.Zanima me kak ste se odločle za ta korak?Mene najedajo dvomi ,kar se tiče službe,pa se moj oče nam hoče nekaj nagajat,kar se tiče stanovanja.Res sem prav raztresena in ne vem kaj storit.Po eni strani si ga tak zelo želim,po drugi pa mi pamet pravi drugače.Mislim si da je boljše poskrbet za 2 dobro ,kot za 3 slabo.V glavi imam vprašanj morje.Prej ko se odločim kaj nardit,mi prosim vsaj malo povejte kako ste se ve soočle s tem.Čist sem :zmeden2::zmeden:

pri nas imamo 2:duda::racka: razgrajačka že doma in sem v 37t.

Ne vem jaz teh dvomov nisem imela nikoli:zmeden2::zmeden2:. Če je dovolj za 2 bo tudi za tretjega. No vasj opreme ni teba kupovati pa cunjic kot pri prvem.
Jih pa velikooo poznam ki so dobili lansko leto 3-jega ali celo 4-tega, veliko jih poznam ki pa čakajo sedaj 3-jega.

No mogoče ti bo pomagalo če ti povem da v razredu našega tavelikega prevladujejo družine s 3 ali več otroki. Pa nobena mamica ni starejša od 30 let(no mogoče 2).

Pri nas smo vedno govorili, da bomo imeli tri :duda:, pa sva tako z mojim :love: odločila da naredimo :)- še tretjega, in to kar po hitrem postopku, da bomo potem imeli mir :)-.
Dvomov o tem ali bi meli še enega ali ne, ni nikoli bilo oz. nismo niti rezmišljali o tem. Preprosto uresničila sva najine skupne sanje.
Jaz pravim tako, če si lahko privoščiš dva :duda:, potem bo sigurno prostor še za tretjega. Saj kar se tiče opreme in cunjic ni skoraj nobenih stroškov več (no ja kaj že še dokupiš) ampak te ne useka tako kot pri prvem.

Je pa tudi res da je vedno več družin, ki imajo po tri ali več :duda:.

Aja pa še to midva z mojim sva oba mlajša od 30 let (on 28, jaz 24)...

Meni se pa ful grdo sliši"bolš poskrbet za dva dobro,kot za tri slabo".:zmeden:

Midva imava tri,pa ni zaradi tega za nobenega slabše poskrbljeno,kot prej za dva in še prej za enega.Imamo se super,zaradi Lare,ki je tretja nobenemu nič ne manjka.Med fantoma in Laro je kar velika razlika,ker sva imela vmes spontan splav,pa počakat je bilo treba na boljše razmere v službi.Če si otroka želiš,ga boš imel,če ne, pa iščeš razne izgovore,zakaj ga ne bi imel.Midva sva se odločila in vem,da če ne bi bilo tako,bi mi bilo v starosti hudo.Pa brez zamere in lep pozdrav,Nataša.

Točno tako, Trebnje, se čisto strinjam. Me je že zadnjič čisto iz tira vrglo, ko je ena napisala, da bi bil prvi otrok zaradi drugega za marsikaj prikrajšan, da bi se mogel odrekat stvarem, ki si jih resnično želi.
Ja madona... Jaz imam brata, nisva sicer ta največja prijatelja, skregana pa tudi ne, pa nikoli, ampak resnično nikoli nisem pomislila, da bi bila zato, ker je še on v družini, za kaj prikrajšana. No, je potrebno še njega vprašat, ker je starejši,ha-ha, ampak vseeno.
Če gre mati že s tako zavestjo drugega ali tretjega otroka delat, po moje bolš, da ga nima.

Živjo,
se pridružujem klubu!
Kljub moji nestalni zaposlitvi, sva se z možem lani odločila ZA tretjega otročička. Tako se je Špeli in Gašperju decembra pridružila Neža.
V bistvu nimam kaj dodat, so vse napisale že moje predhodnice.

Lep pozdrav iz Gorenjske!

:sloncek:

midva sva se pa po šestih letih odločila za drugega:duda:,ampak glej ga šmenta,iz enega:duda: sta nastala dva:duda::duda:.

In tako smo zdaj"velika družina". Tako da ,četudi bi želela dobro skrbeti za dva,skrbimo zdaj za tri(dobro;)):)-:)-:)-:)-

Pozdravljene!
Tudi pri meni niso bili 3 v planu,ko sem prvič rodila sem bila nekaj časa podobnega mnenja kot ve,da si bomo najprej vse pogoje priskrbel šele potem bomo razmišljali o drugem otroku,pa se je vse drugače obrnilo,čez nekaj let me je taka materinska zgrabila,pa še službe sem imela poln kufer in sem se odločila za drugega otročka,tretji pa res ni bil v nobenem planu ,no pa ga imamo našega Timoteja,ki ima zdaj skoraj dve leti,lep pozdrav vsem mamicam le pogumno!:bravo:

Še ena v klubu. Tretji sicer ni bil planiran, ampak je bil vseeno prijetno presenečenje. In nikoli nisv pomislila, da bosta punci zaradi njega prikrajšani. In tudi nista.

No, sicer sprašuješ o 3, jaz jih imam 2x3. Planirani 4, 2 sta pa nenajavljena pokukala k nam. Prvo hčero sem rodila pri 24ih, zadnjega, sina pa pri 35ih.
:miska:

Midva sva vedno želela tri, vendar ne vem če bi si upala, če nas ne bi presenetilo. Kljub temu, da sem vedela, da bom izgubila službo, ker sem bila zaposlena za določen čas in imamo majhno stanovanje (45 kvad.m.), smo bili naše Ajde zelo veseli. Službo bom že našla, pomembno mi je, da so otroci zdravi, pa smo vsi srečni. Nikoli ne bi hotela, da je drugače.

Miska01,sem te že nekajkrat hotela vprašat kako ti kaj znese,glede na tvojo situacijo,ali boš po porodniški v službi,meni priznam naš najmanjši potegne vso energijo v šali rečem,da mi bo dal vetra za oba štarejša,lep pozdrav Darja!:kuza::kuza:

Se pridružujem. Idealnega časa, okolja in dovolj financ ni nikoli. Vedno se kje najde kakšen problem in redki so tisti, ki jih nimajo. Če bi sama čakala na veliko stanovanje, dobro službo,... svojih treh sončkov sploh ne bi dočakala:zmeden2:
Važno je, da imamo streho nad glavo,zdravje in denar, ki redno prihaja v hišo, čeprav se kakšne povišice ne bi branila :) - pa seveda to kar je najvažnejše- imamo se radi.

LP! Ronja

Meni je super, ker imam 3. Sem od nekdaj vedela, da jih bom imela. Moj bi imel še enega, samo to pa jaz ne bi...