Evo, leto je minilo in treba je spet v službo. V ponedeljek začnem in z dneva v dan imam večjo krizo, ker ne bom več s tamalim, ker gre v varstvo,...Nekaj časa je kazalo, da bom imela podaljšano porodniško, vendar je bilo z malim na zadnjem pregledu vse ok (hvala bogu). Mogoče bi bila možnost, da bi vseeno imela podaljšano porodniško, kaj pa vem.

Kakšen nasvet,izkušnja kako preproditi to 'krizo' in se sprijaznit, da pač tako je in da je treba delatAli bi mi bilo lažje čez 3 mesece, če bi imela podaljšano porodniško?

Mislim, da se kar večina mamic po koncu porodniške sooča z istimi občutki. Tudi jaz sem imela mešane občutke, po eni strani sem se veselila službe, po drugi strani bi pa še kar ostala doma pri mojemu fantku. No, meni so potem porodniško sicer podaljšali in če ti povem po pravici, sem po teh dodatnih 3 meseceih že kar komaj čakala, da grem spet v službo. Ko sem pa začela delati, bi pa po 2 tednih spet kar doma ostala. Ampak saj se vse znormalizira, pač nekaj časa rabiš, da se nazaj "utečeš".

Kaj naj ti rečem? Bo minilo, verjemi.  Meni v prvo sploh ni bil problem it delat, dejansko sem komaj čakala. Ampak v drugo... Madona, že 14 dni pred dnevom  D nisem spala normalno. Vsega me je blo strah, pa za tamalo ni blo nekih hujših spremembe, saj je ostala doma v varstvu.  Pobleme sem si delala sama, ma kr neki, no.. Sem pa preživela in sem še tle. 

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Tolk hitro boš not padla, da sploh ne boš imela občutka, da si bila eno leto doma. 

_____________________________

Ko je naša dopolnila 7, 8 mesecev sem komaaaaj čakala v službo, iskreno. No, potem pa zadnje 14 dni me je začelo stiskat. Ampak je šlo, malo skrbi kako je v varstvu, kako se kaj rihtajo tam...potem je bil na vrsti pa vrtec.  Tam je šlo pa vse gladko v 4 dneh.  Kako že pravijo naše mame? Enkrat je vsega luštnega konec. Ampak najbolj luštni meseci so še pred vami. Otrok rabi družbo, ti tudi. Zaupaj vase in otroka.

Čimprej spet zanosit
Drugače pa je meni prvič tudi bila kriza, sem komaj par ur zdržala v službi, nenehno me je skrbelo, potem pa itak po nekaj tednih padeš v kolesje, se navadiš novega ritma, še bolj izkoristiš čas, ko si z otročkom doma...
Saj bo šlo. Bo hudo nekaj časa, ampak slej kot prej ti bo lažje...

Kaj pa skrajšani delovni čas? Kaj pa če bi to možnost koristila? Malo razmisli o tem. Jaz sem tako naredila po drugi porodniški in moram priznati, da je bil veliko lažji prehod kot prvič.

Če imaš rada svojo službo tj., če rada hodiš delat in se dobro razumeš s sodelavci, potem bo krizica samo prvi dan oz. tiste prve ure, ko prideš tja... pa potem dokler se spet ne uvedeš nazaj v delo... Torej, če se dobro počutiš v svoji službi, bo krizica hitreje minila oz. zdaj, dokler si še doma in čakaš na dan D je najhujše. Potem bo takoj boljše, ko boš enkrat tam.
Kar se pa tiče varstva, je pa normalno, da se bojiš kako bo otroček preživel dan, kako bo spal, jedel... To je normalno... To sem se tudi jaz spraševala, ko pa sem jo eno leto samo jaz imela in jaz uvajala v gosto hrano, jaz oblačila, dajala spat, ujčkala, tolažila, se z njo igrala... Potem kar naenkrat pa to vlogo prevzame nekdo drug (babica, vzgojiteljica, varuška...). Pa tudi ta krizica ti bo hitro minila, ker ko boš vidla, da je dan brez tebe ob otroku minil čisto v redu, ti ne bo več hudo.

Jaz sem prvi dan imela kar veliko krizo, saj sem šla v novo službo v drug kraj, kjer še nikogar nisem poznala. tamala je k sreči ostala v varstvu pri babici, ker sredi leta nismo dobili vrtca. V vrtec je šla potem septembra. In sem imela dvojno krizo: zarad nove službe (in posledično novega ritma, novih sodelavcev, novega dela, pa tudi ker pač ne bom več doma s tamalo) ter prvič puščanje v varstvu.
Pa je bilo vse ok. V službo se hitro utečeš, tamala pa je bila v varstvu čisto ok. Potem sem bila pomirjena.

Nisem pa jokala oz. bila ne vem kako napsihirana, ker se mi zdi to brezveze. Oz. sem sprejela, da to tako mora bit in da ne bo ne hčerki ne meni nič hudega . Ona bo končno malo v drugem okolju, jaz pa tudi. Mi je bilo prav fajn zamenjat okolje, da 8 ur počnem še kaj drugega kot samo menjam plenice, kuham, se igram... Paše tudi odrasla družba .