Pozdravljene.
mene pa zanima, ko se s partnerjem ali celo z otroci skregate, ali vpijete ali imate raje tihe dneve ali je pol pol? Kako zgleda to pri vas?

tiha maša

Odvisno od prepira-sam če dvignem glas je to minutka-če sm pa tiho ga to dosti bolj ubija...

jaz pa ne morem bit tiho, se na ful spičima, čez 5 minut pa je vse OK

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Odvisno, za kaj gre, kdo začne, na kakšen način začne, zakaj...
Deremo se nikoli ne en na drugega, je pa včasih tišina, včasih buren pogovor, včasih lep pogovor... Večinoma se meni niti ne da kregat, razen če sem užaljena ali me je kdo prizadel. Potem povem svoje na srednje lep način in če ni učinka, sem nekaj časa tiho... Ponavadi sem tudi jaz tista, ki naredi prvi korak k spravi, ker se mi čez nekaj časas enostavno ne da več izgubljat energije za trmuljenje. Začnem pa tudi dostikrat jaz

< Sporočilo je popravil massylou -- 25.6.2008 18:07:31 >

Hmm, kakor kdaj. Ponavadi nabiram in nabiram jezo in potem eksplodiram. In za tem....tiha maša. Ko se skregava mi gre od vsega najbolj na živce, če je pol kar naenkrat ves sladek. Potem pa res znorim.

Kakor kdaj. In odvisno od situacije. Včasih se spičima bolj na glas, včasih pa se samo pogovarjava in premlevava in na koncu pride do prepira. Najhuje je, kadar sploh ne veva, zakaj sva se sploh skregala.
In včasih noben ne kuha mule, včasih pa oba ali samo on, ali samo jaz... Sem pa ponavadi jaz tista, ki prva spregovori, ker se mi ne da več.

Najino pravilo je, da ne smeva eden na drugega vpiti ali pa pošiljati koga v...  Ponavadi je 3 minute tišine in potem se opravičiva eden drugmu.
Ma včasih ugotoviva, da je prišlo do nesporazuma, ker sva se narobe razumela... in ne ker bi bila nasprotnega mnenja

Tihe maše ni nikoli.Radi fajn kričimo in se zderemo pol pa je čez pet minut dobro

Pri nas pa se ne kregamo, čeprav se mi včasih nabere toliko vsega, da bi kričala, pa je moj takšen tip, da se obrne proč in mi reče:

"Nima smisla se kregat, se bova pogovorila potem..."

Po eni strani ima prav, najin zakon laufa...je pa res, da zadrževanje jeze v sebi ni zdravo...jaz grem ponavadi na sprehod ali tečt...

Z možem se ne kregam, ne pomnim, kdaj sem se nazadnje skregala z njim.

Na tamalidve pa povzdignem glas, pa je to to... če se stvar umiri, je potem vse normalno naprej.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

midva isto, se ne kregava vsak pove svoje mnenje in to je to, včasih se malce bolj na glas pogovarjava, včasih kričiva, ni pa nikoli nobene zamere ali pa da kdo z kom ne bi hotel govoriti.. na otroka pa večkrat povzdignem glas, pa ugotasvljam da to nič ne nuca tak da bom mogla drugo verjanto ubrat....

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Ima slika, nema ton - no, ne vedno. Ponavadi je to takret, ko se jaz kuliram in sama sebe mirim, kr' drugač bi bila zelo glasna. Moj itak poe vse vedno na sobni glasnosti, je pa tudi tih, kadar sem jaz, ker ve, da ni dobro takrat vame rint.

Sem pa zelo vesela, da se to ne zgodi dostikrat.

jAZ SE MORAM SKREGAT NA GLAS!!       
To pomeni, da kričim, povzdignem glas, ne morem bit tiho, moram dat vse iz sebe! POl sem pa ok, mož pa  je lih kontra od mene. On je pa tiho in splohh ne reagira , to me pa še bolj pizdi,...

jaz povem svoje. on pa svoje ....pa če ne gre skupi...je slika brez zvoka kak dan, pol pa spet govoriva...ampak nikol ne ostanem dolžna, ker hočem da se razčisti