http://www.youtube.com/watch_popup?v=nwAYpLVyeFU&vq=medium

< Sporočilo je popravil katipi -- 7.11.2012 12:38:27 >

Poznam, tudi meni je zelo všeč.

_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

Kolk bi bil svet lepši, prijaznejši in boljši, če bi vsi tako delovali. In ker je to bolj pravljica kot realnost, je veliko, celo največ, da vsak sam pri sebi naredi korak naprej, da bi bil boljši!

a ni to en tak mal zapoznel (idejno) video a la "pay it forward"?

Lepo, ampak v realnem svetu neizvedljivo...
Vedno se bo našel nekdo, ki bo to prekinil...

 

ne tak negativno nastrojena bit....vsak sem samo naj potrudi, da se ne bo pri njemu prekinilo, pa bo super


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Meni se pa ne zdi to tako zelo nerealno - saj večinoma gremo do otroka, ki pade, če je ok, ljudje si pomagamo kaj nest, si poberemo, če komu kaj pade... Ne vem, meni se noben primer ne zdi nekaj ekstra, razen ok, rož in hrane navadno ne kupiš neznancu (ni nujno, da bi jo sploh vzel, sem parkrat probala, pa recimo da mam uspešnost cca 50%, nekateri niso hoteli hrane, ampak denar, nekateri so bili pa veseli, čeprav sem se bala, da bojo užaljeni...) in kelnarca navadno ne bi vode kar sama prinesla, ostalo se mi zdi pa osnovna olika.

Včasih tudi ne pomagaš, ker nočeš užalit človeka, za katerega nisi ziher, da si pomoč želi... Včasih je to lahko tudi slabo: ko sem dobila izpit in sem bila sama v avtu, sem dostikrat ustavila ljudemna bus postaji, da jim ne bi bilo treba čakat. Enkrat je bil en še otrok in ni šel in to je bilo prvič, da kdo tega ni sprejel. potem so mi povedali, da je dobro, da ne zaupa neznancem in sem se vprašala, če bi naredila prav, če bi recimo meni zaupal, potem bi bil pa naslednjič manj previden, ap bi kdo to zlorabil... Skratka: včasih hočeš bit prijazen, pa v praksi ni tako lahko kot na videu;).

Sama sem vedno v zagati če srečam slepega človeka in ne vem, ali želi, da mu ponudim pomoč ali ne - brala sem namreč res kontradiktorne izjave - ne bi rada nikomur dajala slabega občutka. Pri starejših je lažje, navadno so veseli, če se ponudiš, tudi če pomoči ne rabijo, podobno je pri mamah.

PS: en tak izi način za pomagat, je recimo, da če ste med počitnicami fraj, se ponudite, da pazite še kakega šoloobveznega malega otroka komu, ki pa recimo takrat ne more dobit dopusta. So ljudje zelo veseli:).

Lahko pa dajemo tu konkretne primere, kaj bi lahko slehernik naredil, pa mogoče še kake bolj uporabne kot to, da nekomu pobereš mobi ali denarnico, če mu pade, to je nekak logično...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Se mi je kar cmok naredil v grlu.
Sem šla danes z maličko v šolo po drugega otroka. Sva po poti jedle čokoladico, pa je nasproti prišel fant iz šole.....joj...ne morem opisati njegovega pogleda, oči. Ja, bil je čas kosila, vendar zgleda, da fantek teh kosil ne vidi...
Že celo popoldne razmišljam o tem, da so otroci v šolah res lačni,in kaj bi lahko naredili, da bi jim pomagali.
Sem že razmišljala, da bi enemu otroku plačevala malico....čeprav to ni rešitev problema.

Ne, problem ne bi rešila na celi črti, bi pa enemu rešila problem. To je za enega človeka veliko, dovolj. Mali korak za velikega človeka. Če pa se še kdo taki najde, mogoče jih je še več takih, pa je že več otrok rešenih. Mic po mic...

Problem je, da je naše mesto mestece, kjer se vsi poznamo. Torej poznam od ravnatelja, do soc. delavke...jaz pa ne želim, da kdo ve, da to jaz plačujem. Vem ja, proleme si delamo, vidimo največkrat sami. Če mi pa pove kdo, kako to izpeljati...bom hvaležna.

Po moje lahko najdeš kakega otroka v drugem kraju v Sloveniji. Na kakem CSD, razna društva, šole... ti bodo mogoče dali informacijo kdo resnično potrebuje pomoč.
Ne poznam konkretnega primera, ampak nekomu nekaj podariti ne bi smel biti problem. Od drugih strani...

< Sporočilo je popravil LuLu -- 7.11.2012 16:38:31 >

Predlagam to če resno misliš
http://www.val202.si/botrstvo/

se strinjam z lulu, mic po mic. POmagaš tam in tako kot lahko:). In botrstvo se mi zdi dobra rešitev oz. organizacija teh micev skup.

Lulu, enkrat je bila tema prav tu na rr, ko je mama spraševala, kaj naj, da je nekdo plačal vsa kosila za njenega otroka in želi ostat anonimen. Večina jih ne napisala, da tega darila ne bi vzela, čeprav je mama napisala, da niso ravno v rožnati finančni situaciji. Na koncu se je izkazalo najbolj logično za resnično: hotela je pomagat ena babica, ki ni hotela, da se kdo počuti dolžnega. Ampak po mojih izkušnjah (ne rečem, da so bogate, sploh ne, tudi verjamem, da se včasih enostavno ne znajdem, ne znam...) je dostikrat težje pomagat kot bi si človek mislil - da daš, pa je, dostikrat ne gre tako izi, ker so včasih ljudje preponosni vzet ponujeno pomoč. Si misliš, za otroka bo pa vsak ja vzel, pa ni nujno...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ronja, to kar pišejo na RR meni nič ne pove. Lahko tu napiše, da ne bi vzela, v realnem svetu pa bi pograbila ali pa celo kdo krade... tolko je lahko RR resničnost drugačna od prave
Če bi meni danes finančna situacija omogočala tako darežljivost... verjemi, da naredim totalno študijo, kam in komu bi mesečno dala denar. Ni šans, da me ogoljufa. In valjda bi bil vse dogovor. Ne morem nobenega siliti, da vzame denar.

sem o tem že tudi razmišljala, vendar bi raje direkt plačala malico otroku v našem kraju, ker vem, da bo tako otrok pojedel nekaj toplega in imel od tega nekaj. Če drugo ne, da ne bo med poukom razmišljal o lakoti, ampak sledil razlagi.
Želim verjeti, da je to dobra organizacija (botrstvo), ampak žal nisem več tako zaupljiva oseba.

Danes sem brala uvodni članek v Ona (Stati v vrsti - nekak tako je naslov). Hm...da misliti in žal, ker je mnogo takih (tudi sama poznam par primerov, ko sem že pomagala)...zato skoraj nobenemu več ne zaupam.

Evo, točno tako! Ravno zaradi tega se sprašujem kako to izpeljati, ker sem to tudi jaz brala tu na RR in pa zato, ker moj otrok hodi na to šolo in ne želim, da drugi otroci (pa tudi moj) zvedo, da pa je to omogočila njegova mama.

Sicer pa, bom že našla kakšno finto.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 8.11.2012 9:22:39 >

Ma ja... pravijo, tam kjer je volja, tam je tudi pot

Lulu, saj pomagat se da tudi drugače, ni treba, da samo z denarjem. Eno možnost sem že napisala: da če si doma, kdaj paziš šolobvezne otroke (bolane ali med počitnicami) mamam, ki jih nimajo kam dat, ker morajo v službo, kjer imajo zelo malo dopusta, pa bojo sicer fasale odpoved.

paštetka, mogoče greš do računovodje, pa se zmeniš, da položnico tebi pošlje in prosiš za anonimnost?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Don't worry  poznam to dobro. Saj sem se pred nekaj časa tu na RR veliko hvalila, kak pomagam
Če bi pa imela malo več denarja, bi pa še tako pomagala. Ker pri nekaterih stvareh res samo denar reši. Kot npr. plačilo kosila, položnic,...

Jaz sem nehala kadit avgusta. Recimo 2 škatlici na teden, na mesec to znese cca. 30 EUR.
Sicer pa...kdo pa ima odveč denarja?

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 8.11.2012 11:20:48 >

Čestitke za nekajenje. Jaz sem kajenje zmanjšala iz 50 eur na mesec na 15 eur. Tudi to si štejem za mali uspeh.
Odveč denarja? Noben  Vedno se ga da porabiti, ne glede na to koliko ga imaš.

uf..pa ti imaš več prihranka kot jaz