Pozdravljene!

Tako sem na tleh, tako žalostna...pa bi morala biti vesela. Včeraj sva se pogovarjala o prihodnosti in zaslišala sem tako težko pričakovano vprašanje: Ali bi postala moja žena? Moj odgovor je bil seveda DA. Cel dan sva se imela pravljicno, preden je pa sel od mene domov, pa je sel v spalnico in sel brskat po mojem službenem telefonu. Tam je pa našel SMS ki mi ga je za novo leto poslal moj bivši. Na tisto sporočilo sem jaz že čisto pozabila, on pa jezen, pa me začel zasliševati, od kod ima on mojo službeno številko, da sem sigurno bila z njim ko sva imela krizo. Sploh ni želel poslušati, ko sem mu zatrjevala da jaz ljubim njega, bolj je postajal slabe volje in je sel brez da bi se poslovil od mene, noče se mi oglasiti na tel, v glavnem....za znoreti!
Z bivšim ne bi bila NIKOLI VEČ, pa če bi bil zadnji in edini na svetu!!!!!!!
Jezi me, tako zelo me jezi, da mi ne zaupa!!! Saj če se ljubi se tudi zaupa, ali ne???? Jaz se njegovega telefona ne smem niti dotakniti, on mi pa brska po privetnem, po službenem.
Vsak dan znova mu dokazujem koliko mi pomeni, da ga ljubim bolj kot vse na svetu, pa ni dovolj da bi zaupal. Potrebno pa je tako malo da se zaseje dvom?
Hvala da ste brali, če pa pade kakšen komentar, bom pa tud vesela!!

Trapa

Resnično premisli, preden se poročita. Takošno ljubosumje meni ne bi bilo všeč, ponavadi se še stopnjuje... Če pa že veš, da je tako ljubosumen, pa pač briši te SMS-, ki tako ali tako nič ne pomenijo.....ali pač?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Se kar pod Marogico podpišem. Ljubosumen, ne bo nikloli boljši - samo še slabše bo. Resno premisli o poroki.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Tista sporočila ne pomenijo nič!!! Pomenijo tako malo da sem jih pozabila celo izbrisati. Če bi želela kaj skrivati, bi skrivala in ne bi pustila telefona v  spalnici in v njemu SMS, ki bi kaj pomenili!!
Jezi me, tako me jezi, da.... , tako veliko dajem da mu dokazujem koliko mu pomenim, potem pa ima takšna nepomembna malenkost tako velik vpliv.
Kaj bi naredile ve? Bi ga klicale, "norele" za njim mu poskušale dopovedati, da ni bilo nič, ali ga naj pustim malo na hladnem, da bo premislil in videl kako je če se nič ne zmenim zanj?

Jest se tudi podpišem pod obe.Srečno

_____________________________

Takšni, kot smo bili včeraj, nismo danes in tudi jutri ne bomo

Ljubosumje - hudičeva bolezen.  Zaradi ljubosumja sem bila jaz uničena, poteptana, razvrednotena do konca. Začelo se je prav tako kot pri tebi, z malenkostjo... on je pregledoval moje žepe, torbico, omare, pdale je ven jemal in gledal če je pod njimi kaj nalimano, kamere je nastavil v wc.... a nikoli ni nič našel, ker nikoli ni nič bilo za najt. In ker ni nič našel, si je izmislil, samo zato da me je lahko trpinčil. To je šlo tako daleč, da sem bila tik pred tem da zblaznim in si vzamem življenje. Potem pa je v meni nekaj umrlo in tako je še danes. Mrtvo. Nehaš imeti rad ljudi. Tisti ki ti nič ne pomeni, tisti te ne more prizadeti.

Zato se dobro pogovorita in razčistita zadevo, preden naredita tako velik korak.  Ne ponovi moje zgodbe, ljubosumje ni prehodna stvar, ki bi kar tako minila, ampak resnično pelin v zakonu. Želim vama sreče.

Pusti ga na miru, če sploh lahko. Bo tako ali tako poklical, ker ga bo žgalo ljubosumje in bo mislil, da se s kom drugim dobivaš... Pa sta zopet pri ljubosumju...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja vem kako je z ljubosumjem, ker je bil moj oče noro ljubosumen. In tega me je groza.
Ko bi me vsaj poslušal!!!! Ne razumem KAKO JE LAHKO NOR, NEUMEN, TRAPAST...da pomisli da bi bila s kom drugim, da bi ogrozila najino srečo.
Ja imela sva krizo, jo prebrodila, ali misli da sem tako neumna, da bi ob najmanjši krizi šla z drugim. Pa če bi že, ne bi NIKOLI šla z bivšim!!! Bi si poiskala nekaj novega, boljšega, ne pa tistega, ki mi je žrl živce!!!
Glede na to da on tako sveto čuva svoj telefon, mogoče pa on dela tako, da ob vsaki krizi, pokliče, kakšno svojo bivšo bejbo (ki jih ni malo) in misli da sem jaz tudi takšna??

TO je velika verjetnost. Takšni so ponavdi najbolj ljubosumni, ki sami drek mešajo..

Resno premisli, kljub temu, da ga imaš rada in še počakaj s poroko. Jaz bi se takšnega odnosa bala.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja moj fotr je bil tak! pred poroko je imel žensk malo morje, potem pa je mislim da če mama samo katerega pozdravi, da sedaj bo pa že šla z njim.
Pa moj nikoli ni bil ljubosumen! Sedaj pa tisti SMS...ko bi vsaj hotel poslušati!!!

Pusti ga na miru, kot sem napisala...naj se ohladi, pa boš videla, kako bo priskakljal...zopet. Sedaj pa se mu še fajn zdi, da prosjačiš. PRobaj zdržati. par ur brez telefoniranja in SMS- jev, pa boš videla, kako se bo usral v hlače od stranu. SAMO MIR MU DAJ.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

se strinjam z Marogico, pusti ga en čas čisto na miru, nič ga ne klicati, naj se malo ohladi, pa boš videla kako bo prišel nazaj. pa jaz bi malo premislila o poroki, kajti če že je zdaj tako ljubosumen kaj šele bo.

Ja upam da bom imela v službi OGROMNO dela, da ne bom mislila nanj. Nocoj nisem spala celo noč, se sekirala, ga klicala, mu pošiljala SMS, vendar on ni niti trznil. KRETEN!!!
bom poskusila biti mirna, ga ne klicati...OH KAKO JE NEUMEN!!!

Zbrala si takega, ki je podoben očetu...nič novega, vprašanje je le, če si pripravljena samo na forumu spraševati ali se še kako drugače poučiti o svojem problemu. Tisti, ki smo živeli v nefunkcionalnih družinah, se moramo iz knjig naučiti, kaj je prav in kaj ni. Si opazila, da se nisi obregnila čez dejstvo, da on tebi lahko pogleda sms-e, ti pa njemu ne...človek brez tega vzorca iz preteklosti bi takoj odreagiral zdravo...to se mu ne bi zdelo narobe samo v teoriji, temveč tudi v praksi. Če bi se bila ti sposobna temu upreti, bi se.

Nisi v enakovrednem odnosu. Partnerji bi nam naj dali možnost, da ob njih premagamo strahove, konflikte iz otroštva. Zato si izbrala takega, z enako pomanjkljivostjo, kot jo je imel tvoj oče. Zavohala si ga. Če ob tem partnerju ne boš mogla razrešiti tega, boš naslednjič spet izbrala istega in naslednjič spet....dokler ti v možgane ne bo prišlo sporočilo, da tega ne rabiš. Si pripravljena iti to pot in vreči veliko let življenja in živcev (svojih in od svojih otrok) skoz okno?

Torej začni delati na tem, da boš stvar rešila. Rešila jo boš samo tako, da boš spremenila sebe. Svoje želje in pričakovanja. Sliši se izi, a traja in zahteva veliko napora. Najlažje bi ti bilo narediti nič. A tega si ne želiš, verjemi, zaradi otrok, ki ji sicer še nimaš, a bodo prišli. Daj, naredi sebi in njim uslugo in si za začetek v knjižnici sposodi kakšno knjigo o ljubosumju.


Srečno!

niti na kraj pameti mi ne pade, da bi bila z nekom, ki me bo skoz nekaj kontroliral in bom mogla čez ramo nenehno gledat, a lahko pozdravim tega ali onega, ali moram takoj SMSje brisat od prijateljev, bivših,...

Ja danes sem tako utrujena da bi kar izginila nekam.

Nimam samo jaz travm iz otroštva. Tudi on jih ima. Živel je pod tiranskim vplivom svojega očeta, v vzgoji verske fanatičnosti. Njegov oče ga zaničuje na vsakem koraku, pri vsakem dejanju, pri vsaki malenkosti mu pove, pokaže da je ničvreden, nesposoben...totalna nula. On se mu pa ne upre, ker je vzgojen s takšno trdo roko, v takšnem prepričanju da starši lahko delajo s svojimi otroci kar jim je volja, otroci jih pa morajo ne glede na vse spoštovati. Imela sva že krize zaradio tega tiranskega vpliva.
Če mu rečem da je da je vredu, da je pameten...ne verjame, ker ga je oče prepričal da ni. In s tem ko je našel SMS bivšega je takoj razumel da on ni vredu, da je še celo bivši boljši. Jew čisto brez samozavesti ker mu je  OČE ČISTO OPRAL MOŽGANE!!!! samo jaz ne morem, ne smem trpeti zaradi tega.

Moja izkušnja: moj mož je tak kot tvoj bodoči. Ko sem jaz prekinila z bivšim, je nadziral vse moje stike, sam pa je s svojo bivšo obdržal lep odnos. Še po sedmih letih se lahko srečata in gresta na kavo, mene pa moj bivši tudi videti noče. Ne morem si oprostiti, da sem mu to sploh lahko dovolila. Se pa ljubosumje vleče še naprej in zna najedat, da je veselje. Pri tem mu pomaga še moj tast. Res razmisli koliko mu boš dovolila vtikati se v tvoje življenje.

Do sedaj še ni imel niti enega izpada ljubosumja, pa sva skupaj že 3 leta, vendar sedaj ko je njegov oče ugotovil da je tale stvar med nama resna, da ga najverjetneje ne bom pustila, ga vsak dan znova pumpa, da  jaz nisem prava za njega, pravzaprav da on ni pravi zame ker je nula, totalna nula in je nomogoče da bi si taka zguba kot je njegov sin znal urediti življenje brez njegovih "pametnih" nasvetov. In mogoče je njegovo samozavest omajal že tako močno da je začel verjeti...no saj ne vem.
Toliko lepih srečnih trenutkov je med nama, pa ima en trapsti SMS od nekoga ki mi ne pomeni nič, večjo težo...ne razumem kako lahko to dovoli?

Tega, da je tudi z njim nekaj narobe, ti nisem napisala, to je bilo jasno že iz uvodnega posta. Pomanjkanje samozavesti pogosto spremlja zanikanje, potiskanje v notranjost, ker ne moremo vsega naenkrat predelati. Ti mu lahko poveš, kaj si misliš o tem, a na njem je, če se bo pripravljen spremeniti. Priznati si mora problem. Velikokrat pomagajo ultimati. Da človek vidi, da ni vse ok. Lahko mu stojiš ob strani, a glej, da ti to ne bo škodilo. Poskrbi zase. Le tako mu boš sposobna pomagati, če boš to želela. Pri vaju vidim perspektivo, ker sta oba ranjena, drug ob drugem bi lahko čudovito rasla, se spreminjala, si celila rane iz otroštva...otrok še ni, fajn je, da imaš nekoga ob sebi, ko delaš na sebi, da se imaš s kom pogovarjat, da imaš v kriznih situacijah nekoga. Za dober začetek je potrebno priznanje nemoči pred problemom. Si ti priznaš, da si nemočna, da ne znaš rešiti partnerjeve ljubosumnosti? Se on čuti nemočnega? Gre tudi, če se najprej začne spreminjati eden in ko se le-ta "začne ljubiti", potegne partnerja za seboj. Veliko je tega za pisat, preveč...priporočam branje, informiranje, šele nato se boš znala pravilno odločiti. Delo je samo beg iz težav. Zadevanje. Resnici v oči je težko pogledati, a to je potrebno.

Trojči hvala. Imaš mogoče na "zalogi" kakšno knjigo ki bi nama pomgala začeti reševati najine težave.
Ljubim ga bolj kot vse na svetu in vem da ima tudi on rad mene, vendar če bo šlo tako naprej in bova dovolila da pride vsaka malenkost med naju, da vsaka malenkost zaseje dvom v naju, potem se bova slej ko prej uničila.

Dr Bogdan Žorž pravi, da je na trgu toliko krša, da navaden uporabnik sploh ne more vedeti, katere knjige so dobre in katere ne. V vsakdanji naglici nam je kriterij za branje število prodanih knjig, kar pomeni, da beremo tisto, za kar obstaja najboljša reklama.

Jaz preberem vse na določeno temo, potem se pa sama odločim, kaj bom sprejela in kaj ne. Seveda se tudi pogovorim z ljudmi, predebatiram kaj, da si lažje uredim misli. S področja ljubosumja ne poznam nobene knjige, jaz imam druge probleme, odvisnost od odnosov, vzgojo in še kaj.

Čao,
sploh ne bom več brala odgovorov, ker je popolnomo nepomembno, kaj mislimo mi, ampak kaj čutiš ti.
Ti veš da je tvoj ljubosumen in če se boš poročila z njim boš vedela kakšnega si vzela.

Vem, da ti je v jezi marsikaj rekel. Tolk te žre in boli, da si na koncu čist zmešana.

Nekaj je sigurno. Če bi on mislil, da si ti ****(recimo, da ti je to rekel) te ne bi prosil za roko. A ne?
V bistvu trpi bolj kot ti. Preplavi ga ljubosumje in sploh ni več podoben sam sebi, potem ga je pa še strah, ker ve da nobena normalna ženska ne bo prenašala take izpade , in še bolj trpi. Ne pusti do sebe in vsak na svojem koncu jočeta.

Kaj ti naj rečem, odločitev je v tvojem srcu. Če premoreta dovolj ljubezni bosta to rešila.
Lahko bi ti napisala marsikaj, vendar mislim, da je to bistvo.
Stoj za sabo in pokaži veliko ljubezni. Vse bo še v redu.

Hvala Gojska! Ja vem da on trpi prav tako kot trpim jaz. Ker ima oče na njega velik vpliv ima občutek da saj je imel oče prav. Počuti se zavrženega, zapuščenega, vendar je pa tudi trmast.
Ni mi pa rekel ničesar! Samo vprašal je od kod ima on mojo službeno številko. Ni hotel poslušati niti pogledati me ni hotel. Ko sem ga klicala, mu pošiljala sporočila je bilo vse v prazno. Hudo mi je ker je spet prizadet, ker je njegova samozavest zatrta že do konca. 

Zaupanje je na začetku podarjeno. Ko se ga izgubi (ne glede na to ali upravičeno sli ne, zaradi dejanj ali ne) Ga več ni in ni več podarjeno. Potrebno si ga je prislužiti. Počasi, po malem, vsak dan. Torej teči mora čas, da pridejo priložnosti za dokazovanje zaupanju.
Praviš, da sta imel krizo? Te krize sedaj ni še konec.

Trapa? Ja, vsi delamo napake. Prav bi bilo, da bi za tisti SMS povedala že takrat. Da si pa hranila SMS 2 meseca . Mogoče bi bil tudi čas, da vržeš tudi njegovo sliko ven iz denarnice.

Aja, zaj je gledal v tvoj telefon, a je imel razlog, ni pomembno in na tvojem mestu to ne bi omenjala, razen če želiš "krizo" podaljševati.

Lepo mu povej, ko bo priložnost, da ne moreš vplivati na to, kdo ti pošilja sporočila, da jih tudi ne misliš skrivati in brisati, ker nimaš slabe vesti in skrivnih namenov. To je tvoje, da poveš. Povej pa tudi da ne moreš vplivati na njegovo razmišljanje in si lahko misli kar hoče. Tvoje je samo to, da mu poveš, kar dejansko je.

Povej mu še, da je življenje polno velikih preizkušenj in kriz in da če ima dvome zaradi te nepomembne stvari, potem je bolje sedaj, kot nekje na sredi poti, ko bo vajino trdno medsebojno zaupanje bilo resnično potrebno.
------------------------------------
Mene bolj zanima še tisto, kar si nam zamolčala. Iz pretekle krize. Od tam izhaja problem.


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 25.2.2008 14:16:13 >