Ne vem,če sem na pravi strani.
Me pa zanima kaj naj naredim. Moja hči (4,5) moči v hlačke.
Dogaja se že kakih 14 dni,noben pogovor z njo ne pomaga.
Danes je izrazila željo,da želi pleničko
Bojim se da ima mogoče kakšne težave,ker sma se z njenim očetom razšla in ga zelo poredko vidi.
Zraven tega je dobila sestrico,ki bo čez nekaj dni stara 3 mesece in ji je pač potrebno posvetit malo več časa kot pa njej.
Takrat,ko ji rečem,da bi jo pocartala ali pa igrala skupaj z njo me zavrne.
Kaj naj naredim,sem že čisto obupana,pa je do zdaj pridno hodila na wc,tudi celo noč zdrži brez ali pa z enim obiskom wc-ja in to sama

S prihodom novega člana se to navadno res zgodi.
Pa ji daj prav - da bo dobila pleničko - a uporabi tisto od dojenčka, da bo videla, da ji je premajhna. Vsekakor pa ti svetujem, da si rezerviraj kako popoldne, ko gresta čisto sami ven - kot velike punce - v šoping, pa MC donalds,...  - zvečer jo vprašaj, če ji je bilo všeč in, če ji je bilo, ji obljubi, da bosta to še večkrat ponovili - ampak kot velike punce - brez pleničke

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Punčka je v kratkem, kot praviš, doživela velike spremembe.
Že samo prihod dojenčka je dovolj velika stvar in lahko spravi večjega otroka v veliko stisko. Velikokrat tako otroci nazadujejo, začnejo spet močit hlačke in posteljo, hočejo da jih mami hrani, popačijo govor in spet govorijo "dojenčkasto", se hočejo vozit v vozičku...
Mala rabi sedaj veliko več pozornosti, kot jo je rabila prej. Nikar jo ne kregaj zaradi tega. Ustrezi ji in ji daj pleničko, sploh ponoči. Zakaj ne? Prej jo bo minilo tako, kot če delaš iz tega prevelik cirkus. Vzemi si čas zanjo in jo vključuj v dogajanje okoli dojenčka, pa čeprav zna bit to zelo naporno.
Naj čuti, da jo imaš še vedno zelo rada. Ne poznam sicer vaše situacije, ampak mogoče pa naj gre večkrat h očku in naj se ji posveti 100/h, da bo njegova princeska in da se bo za trenutek svet spet vrtel samo okoli nje. In v takem dobrem razpoloženju in počutju se lahko potem poskušata malo pogovorit z njo.
Ne takrat, ko se polula, saj je takrat v stiski in rabi samo občutek ljubezni, tolažbo, objem.

Uf, to sta dve resni zadevi. Od kolegice hčerka je isto začela močiti posteljo, ko sta se razšla z njenim očetom. Ne vem strokovnega odgovora, to bi ti lahko dal vrjetno kakšen psihiater (mogoče ne bi bilo odveč, se nanj obrnit?), verjetno pa ne bi škodovalo, če bi ji namenila več časa, čeprav vem, da je ob dojenčku težko. Ampak trenutno te punčka bolj rabi. Poskusi se z njo pogovarjati, mogoče se ti odpre, povej ji vse kar misliš, da ve (da jo imaš zelo rada, prav tako očka, čeprav ne živi več z vama, človek si sploh ne more predstavljati, kaj si vse takšni majhni otroci vrtijo v svojih glavicah, ko gresta mami in oči narazen). Skratka, čimmveč časa poskusi preživeti z njo in jo vključi v opravila, naj ima občutek, da je še vedno zaželjena, da ima še vedno poseben prostor v tvojem srcu ....

Tudi če te zavrne, naj te to ne odbije, mogoče posredno tebe krivi za razdor, kaj vem, samo ugibam, poskusi se čimmveč pogovarjati, a ne o močenju postelje, to dajta čist na stranski tir. Boš videla, da se bo uredilo, kako je prišlo, tako bo odšlo.

< Sporočilo je popravil Rubin. -- 28.3.2008 20:57:28 >

Provaj res priti do kakega psihologa ali kaj. Naša je že samo ob dojenčku ljubosumna-recimo hoče piti iz iste flaške.

Če si izključila zdravstvene težave (prehlad mehurja ipd.) je najverjetneje močenje posledica stresa, ki ga doživlja. Na tvojem mestu bi prosila za dober nasvet morda svetovalca v vrtcu (če je vključena v vrtec) ali pa prosila pri pediatru za razgovor pri psihologu. Saj to ni nič strašnega. Toliko da te usmeri na pravo pot. Zanjo je najbrž bolj mučno kot zate. Še posebej,ker se stres manifestira preko močenja. Najbrž je doživela kar velik šok in zdaj preko tega reagira na vsa dogajanja.
Bodi z njo, tudi če noče. Bodi OB njej. Počnita stvari, ki so jih všeč. Pojdita kaj lepega kupit, naj si izbere. pelji jo na popoldanski izlet, kejr bosta sami (če je možno, za kakšno uro). pelji jo na pravljično urico, rišita skupaj,...
Hm, po mojem 3mesečnik potrebuje poleg osnovne nege manj pozornosti kot tvoja 4,5 letna hči, ki ima krizo. Dojenčka vključiš normalno v vse procese življenja. In seveda njo. Malega previjaš pa ti ona pomaga. Greš na sprehod in posebej poveš, da gresta zanjo na sladoled recimo. Ali pa kaj podobnega. da se bo ona počutila pomembno.
Kar vzpodbujaj jo, da se bo počutila varno, ljubljeno in posebno!

Vsekakor se je treba vsest z njo in se lepo pomenit o spremembah,ki se ji dogajajo v življenju.Mogoče si vzet čas samo za njo in počet kaj zanimivega samo vidve.Verjetno je pod stresom,psiha zelo vpliva na te stvari.Povejte ji,da je še zmeraj vaša in jo poskusite vključit v nego dojenčka.