Pri nas kmalu pricakujemo drugega otrocka, starejsi pa bo cez en mesec dopolnil tri leta.
Zanima me, kako so vasi malcki sprejeli novorojencka-e.
Jaz se malo bojim, ampak bolj za starejsega kot za "tamalcka". Ni razvajen, ceprav je bil do sedaj povsod "edincek" (tud pri starih starsih), vendar pa bo dojencek najbrz napravil kar veliko zmedo v nasi druzini.
Prijateljice mi svetujejo, naj se po porodu cim vec ukvarjam s "ta vecjim", pa tud kako darilo naj bi dobil ob prihodu dojencka - da se ne bo pocutil zapostavljenega.
Kaj pa menite ve??
Lp A

Mi imamo razliko 2 leti in nimmao nobenih težav.starejši sploh ni ljubosumen na manjšega,pomaga mi ga previjat,hranit,še zibat ga gre ko joka in tudi meni govori naj ga v roke primem,ko kam gremo mi jasno in glasno pove da naj vzamem še bratca da ga ne smem pozabit itd.Sina smo vključevali v vse in pa ko je bratec prišel domov mu je prinesel en velik avto

Ljubosumje se začne kazati predvsem tam nekje pri treh štirih letih.
Naš ima ful rad svojo sestrico in je tudi komaj dočakal, da smo jo dobili. Se pa kaže malo ljubosumja, ko se s Saro previjava ali dojiva. Takrat Tim postane nemiren, me kar nekaj kliče in rogovili okoli naju. V takih primerih ga pač ostali zamotijo in se ukvarjajo z njim. Drugače je pa ful zaščitniški do nje. Ji tudi poje, če se slučajno zajoka, jo boža...
Glavno je, da se tavečjega čimveč vključuje pri negi, cartljanju...tamanjšega. Hkrati pa je treba tavečjemu na vsakem koraku pokazati, da je on še vedno mamin veliki sonček. Mi smo našega pripravljali z besedami, da bo on  ob prihodu dojenčka postal veliki brat in kako je to pomembno. In ko so mu ljudje čestitali, da je dobil sestrico in da je postal starejši brat, je bil ful ponosen!

Ja to z darilom ni slabo mi smo tudi našemu sinu star je 2 leti kupili igračo ob prihodu naše punčke vendar je včasih zelo trmast in ljubosumen jo ima rad ampak je sicer še premajhen da bi stvari prav dobro razumel. Mislim da bo pri vas malo bolje saj ima 3 leta in takrat otroci začnejo bol dojemat stvari. Bodi pa pripravljena na to da bo lahko prisotno ljubosumje, jeza, trma, postal bo lahko samosvoj in velikokrat uveljavljal svoj prav vendar se za to ne smeš sekirat pač pa mu na lep način razložit in če bo jok ga pustit da se zjoče pa bo... vse bo minilo in hitro bodo zrasli!!! Pri nas je tudi zelo naporno in težko ker sta oba majhna tavelik 2 leti, punčka pa 3,5 mesece.
Srečno!!!

Pri kolegici je bila hčera stara tri leta, ko so dobili brateca. Sploh ga ni sprejela. Ful so se ji posvečali sprobali vse možno, enostavno ni ga marala. Žal je to trajalo do njenega 6 leta. Potem pa se je začela ful igrat z njim. Bilo pa je tako pestro, ker je bila ona ful groba z njim in ga je tri leta neprestano maltretirala. Je bila pravi mali .

Razliki pri nas sta 23 mescev. Se imata zdaj ko sta stara 1 in 3 zelo rada in ni bilo nobenih pretiranih težav, res pa je da smo tavečji predstavili dojenčka v porodnišnici, pa da je to njen bratec in bla bla bla, pa da je ni pretiran zanimal, sploh zato, ker na začetku dojenček sam spi, potem smo se zelo veliko z njo ukvarjal, dobila je knjigico, ki ji jo je dojenček prinesel (smo kr porabili tisto ki jo dobiš v porodnišnici in je zakon) je bila ful vesela, pol smo ugotavljal kje pa rokice pa nogice, pa da zdej še samo spi, skratka počasi smo jo navajal na dojenčka, ni bila pa nikol tako zapostavljena, ker itak je bila bol navezana na atija in če sem sama dojila je bila pri atiju. Smo mal kombiniral.

je pa res, da ko je tamali kaj dosegel je ona tud pokazala da zna npr. vržt žogo, oponašat živali, skakat in če si tamalega aviončkal (telo v zrak in gremo letet kot avionček) je tud ona hotela in seveda smo ji ugodili. Skratka treba je tavečje otroke počasi navajt da zdaj ni več edini.

Je pa res da  večjih problemov nismo imeli, otroci so pa seveda različni.


_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Mi imamo tudi dva lumpa, razlike 22 mesecev. Mene je bilo celo nosečnost strah kako bo naš večji sprejel svojega brata. Celo nosečnost smo se pogovarjali kaj ima mami v trebuščku, pa da ga ne more več dvigovati in nositi po stopnicah, ker ima dojenčka v trebuhu....Ko sem rodila mu je dojenček prinesel formulo na daljinca in sestavljanko. Ti dve darili sta zelo pomembni zanju in ju kar naprej ponosno razkazuje in pove, da ju je dobil od brata. Sicer je tudi naš ta večji navezan bolj na moža, tako da nekega ljubosumja ni bilo, čeprav je naš ta večji zelo občutljiv in nežen fantek. Je pa na začetku večkrat vprašal, zakaj joka dojenček, pa zakaj se ne more z njim igrati...Sedaj mu drži flaško in je celi navdušen ko mali bratec poskuša z njim komunicirat. Zanimivo je to, da se tamali ravno nanj najbolj odziva...se mu smeji in mu nekaj blebeta in krili z rokami, kot da bo poletel iz ležalnika. Ta večji je celi navdušen in se "pogovarja" z njim in ugotavlja kaj bi njegovi aaaa agg abu pomenili. Vsem pove, da se bratec z njim pogovarja in da se smeje (ta mali je pravi smejavko). Prvo ko pride iz vrtca tudi gre pogledat kaj dela bratec, mama je zadnja . Še zdaj ne morem verjeti, da je pri nas šlo tako gladko in brez ljubosumja .

Po moje je odvisno tudi od otroka in njegovega karakterja.

Lp, Eca


_____________________________

Mene pa kamin greje...

Moj večji je bil tudi star 3 leta ko je dobil sestrico in ni bilo nobenega problema. Sedaj pa je 6 in je dobil še bratca. Ni ljubosumja bilo na mene ampak na babico, sosedo, mamico pač dojenček potrebuje in mu je to čisto jasno, tudi tamali, ki je sedaj dopolnila 3 leta. Ona pa bi ga rada previjala, hranila s kornetom, previjala, pestvala,... Pač mi želi vse pomagat, najraje pa bi ga božala po glavi, tam ko ne sme. No pa saj smo ji že kar dopovedali. 3 leta se mi zdi kar fajn razlika. Lepo pestvajte in upam, da ne bo ljubosumja.

Pri nas je razlika samo 13 m in starejši ni bil prav nič ljubosumen, saj se mu niti sanjalo ni, kaj je zdaj ta mali vrejš pr bajt. Včasih se ga je lotil tepsti po glavi in sva se morala prav zadržati, da ga nisva nakregala, ker s tem izoveš ljubosumje. Večkrat sva mu ga ponudila, da ga poboža, da lupčka, čeprav s težavo saj se je velikokrat zgodilo da jih je spet dobil.