Naj povem, da sem pred 4 leti končala mučno zvezo z osebo, ki me je močno prizadela.
Takrat sem si dejala, da v svojo življenje ne spustim nobenega moškega več. Sploh, ker so posredi otroci. sIcer pa zarečenega kruha se največ poje.
No zdaj po dobrih štirih letih, me je znova zadela amorjeva puščica, dobesedno..Počutim se kot najstnica. Spoznala sem nekoga, ki me je dobesedno prevzel. Poznava se že kar nekaj časa, natančneje nekaj mesecev, je zanimivo da se najine poti večkrat prepletajo in vedno, ko se srečava se imava toliko za zmeniti, vendar ne on ne jaz ni napeljal stvar tako daleč , da bi si izmenjala številki. Danes me je že imelo , da bi mu sama rekla za cifro, ampak mu nisem in zdaj mi je žal. V končni fazi pa niti ne vem , kako bi odreagiral.
Pač sem mišljenja , da bi nekako moški naj naredil prvi korak. Po drugi strani pa mislim , da morda tega ne stori , ker ne ve , da sem sama.
Ali pa ima za to kakšen tehtnejši razlog. Kolikor sva se pogovarjala ni nikoli omenjal kakšne družine ali otrok , se je pa zelo ujel z mojim ta mlajšim otrokom , ki je bil ob najinem srečanju z mano.
Mali je namreč zelo komunikativen in radoveden otrok in imela sta se ogromno za pogovorit , čeprav sta se prvič videla.
Zdaj pa lepo upam , da ga znova srečam v kratkem in takrat ga obvezno povabim na pijačo , če me seveda ne bo on sam.No vsaj upam , da bo tako.

Vedno sem vesela, ko si ženska (ali moška, da ne bo pomote) duša opomore od boleče pretekle zveze, in je sposobna užiti čar nove simpatije/zaljubljenosti.