Naša punčka je stara 8m in pol. Večino časa preživi z menoj, očka je bolj odsoten, služba, treningi, ipd. Kmalu bom šla v službo in me že skrbi glede varstva in vrtca. V vrtec bo šla šele septembra, prej pa bo v varstvu. Problem je v tem, da je navajena zaspati samo z menoj, nobeden drug "ne pali" samo mamica. Zaenkrat me to ne moti, zelo rada se stiskam k njej in se božava, ampak ko bo pa v varstvu bo pa to velik problem. Ker tudi zdaj jo poskusi očka kdaj uspavat, pa se tako joka, da je ne morem več poslušat in jo vzamem in takoj zaspi. Tudi babica jo je že poskušala uspavat in je bilo isto. Ali mislite da se bo to uredilo in bo prerasla, je imela katera isti problem? Hvala za nasvet. LP

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pomoje bi morala večkrat probat, da jo še kdo drug uspava...mi imamo že ves čas navado, da jo da mož spat (no, včasih tudi jaz) in tudi sedaj, ko ima "obdobje", da je najraje pri meni, vsaj zvečer nimamo problemov.

Moja je tako navezana name od 4m dalje...Jaz z njo lahko delam vse, drugim se pa sploh ne pusti, niti prijeti. No, razen atiju seveda. Uspavam jo lahko samo jaz (potem takoj zaspi), pri atiju malo traja, pa še jokeci so vmes...

Drugače pa jo moram imeti nostop na rokah, ko grem iz prostora, pa takoj: mamamammamam...Pravi cart je. Včasih je težko, saj bi tudi meni pasalo kakšno kavico v miru spiti, pa jo kdo drug tačas malo požuli, ampak na žalost ne gre. Ko pa se spomnim na jesen, mi je pa že vnaprej slabo, ker mi ni jasno, kako bo v jaslih, če je noben drug ne sme prav pogledat, pa že jok.

Pomirja me edino to, da imam kolegico, ki živi tako, da vidi jasli iz balkona. Pravi, da se prvi teden do dva sliši ful joka, potem pa skoraj več nič. Tako, da se že navadijo. Saj bo

mi smo isto stari in imamo isti problem.....je kr težko ja....sam jaz velam in za jesti,spati,......ko že za kljuko primem da bi kam šla včasih tuli....včasih je pa ok....jo počasi navajam...malo pri babici...pa so jo že tud spat spravl...pa je nekak šlo ko je že res zaspana....večkrat po malem jo dajem pa se počasi privaja...pa tud to obdobje bo mim...probej večkrat po male,....pa enkrat en enkrat drug....da se malo privadi da nisi vedno ti.....

_____________________________

za deseto obletnico sva prejela najlepše darilo.....najino sončico Tajo

Lahko te potolažim, da bo minilo.
Kot prvo gre zdaj res za odbobje, ko te ne sme izgubiti izpred oči in zanjo obstajata samo ti in ona.

Kar se tiče uspavanja je bilo z našo prvo pupo isto. Sem se prav bala dneva, ko bo šla v varstvo. Jaz sem se vedno matrala z uspavanjem, jo nosila, ji pela, predvsem je pa najbolj palil voziček, zato je večinoma spala na sprehodih.
Ko sem to povedala varuški, je rekla, da jo ona ne bo nosila, ker ima poškodovano hrbtenico, da pa z vozičkom tudi ne more ven, ker v varstvu ni bila sama. Ti povem, da že od prvega dne v varstvu ni bilo problemov. Zaspala sama od sebe. Jaz kar nisem mogla verjet.
Počasi naj jo proba uspavat še kdo drug, a če bo tamala vedela, da si v bližini, ne bo zaspala. So kar navihani tile tamali, boš videla.
Sigurno vam bo uspelo, samo ne sekiraj se. Se bo že varuška pomatrala, pa bo.
V vrtcu pa vidim, da jih samo odložijo, pa vsi večinoma takoj zaspijo, ker so zmatrani. Včasih kakšnega še kaj božajo.

Bolj, ko bo rasla in sama raziskovala stvari okoli sebe, lažje bo - najprej te bo morala imeti "na očeh", potem pa bo tudi brez tega preživela. Če se da, poskusita, da jo za popoldanski spanec da spat ati, vsake toliko časa pa poskušajta še zvečer.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.