Imam eno vprasanje, ki mogoce niti ne sodi v ta forum, ampak vseeno. Meni se nekaj let ze dogaja, da nimam nobene volje hodit zvecer ven, na pijacke, na razne obiske inp, bi bla najrajs skos doma, z mojim  , on ba bi kr skos hodu naokol (z mano seveda). Ne vem no, ali je to povezano z materinskim sindromom? Ker sm drugac ful energicen tip in sicer morm skos kej pocet, tako da bi bla fuuuuuul rada zaposkena z  kt pa z razno raznimi srecanji, obiski in vse tak. Kaj pravte?

To se je meni začelo dogajati,preden sem zanosila.Pred tem sva bila zelo aktivna.Doma nisva dolgo zdržala.Ves čas sva bila v pogonu.
Nato me je pa kar čez noč prijelo.Nikamor se mi več ni dalo.Prava zapečkarja sva ratala.Nato sem pa po treh letih bitke za prvo spontano zanosila.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

MI2 imava že nekaj let ta sindrom .
Sploh se nama ne ljubi hodit po kakih nočnih klubih (diskotekah) ali lokalih. Sva kr raje doma, zato sva se tudi odločila za malo štručko

Men se pa ful da žurat za vikende, sam moj bi pa raje bil z mano na samem. Otročka bi pa tud imela prec. Sam on pa ne...ker pol en bi mogu it na potovanja. Jst bi pa zdaj dala vse od sebe, ker ko bo otroček, pol nekaj let odpadejo razna potovanja...pa žuri




_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Meni se to zdi normalno, ker se v tem času ustvarja nove celota, to je družina. Pri prvi nosečnosti sem bila ista, samo doma bi bila in se ukvarjala s sabo, partnerjem in naraščajočim trebuščkom. Po prihodu hčerkice se je to potem malo spremenilo, saj smo skupaj začeli hoditi okoli.