... in razbila krožnik.

Dragi mi že od silvestrovega najeda živce in išče prepir (seveda sem za vse kriva jaz). Danes mi je pa počilo.


Grem pod hladen tuš.


A ste že kdaj razbili kakšen predmet med prepirom?

Jeza pač mora nekje ven...... še dobro, da ni dragi kaj stran dobil! Ti pa kar pod tuš in pol se lepo sprosti!

Seveda sem. Pepelnik. Ampak to je bilo že pred davnimi leti, ko sem še bila poročena. Dokaz za rabit pepelnik pa je luknja v ploščicah v kuhinji. Na srečo ni velika.

Mater je pasalo. Kako to sprosti živce!!!!


_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja pa še to. Itak si ti kriva. Saj je vsepovsod isto. Moški ni nikoli kriv. Krive smo ženske. Je tako bilo, je še zdaj in bo na vekomaj, amen. 

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Razen butanja z vrati in bolj na grobo odlaganje stvari iz rok, se ne dogaja. Ampak priznaj da paše.

Pozdravček

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne, hvala bogu še nikoli. Nama zaenkrat uspe vse rešit s pogovorom.

LP

Pi-kica

nisem. sem pa razmišljala o tem, bi si vsaj do novih krožnikov, kozarcev, šalc prišla:)

Jaz se čudim, da nam vrata še na podbojih stojijo. 

jaz tudi se nisem, je pa enkrat moz zalucal nek porcelanast dragocen kroznik v sliko. Kroznik se je seveda razbil, slika pa (bilo je olje na platnu) se je razparala. Oba sva se potem temu smejala, ker je bil tako kroznik in slika od tasce - takrat sva zivela se v njenem stanovanju. Mislim, da sva se oba prav fino pocutila, ko sva jo malo zagodla tasci (za kroznik in sliko seveda nikoli ni zvedela, sama pa tudi ni opazila, da kaj manjka, ker tam ze dolga leta ni vec stanovala).

Ja, sem. Krožnik poln hrane. Luknja v teden dni starem parketu, ampak boljše, kot da bi porcijo dobil moj v glavo

Je blo pa edinkrat. Sicer raje zaloputnem z vrati al kej podobnega.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Jest razbila še nisem nič, znam pa prav dobro loputat z vrati in na grobo odlagat stvari v času ko me kaj strašno razjezi. Včasih tud zvišam glas, mam pa že tako močen glas, da če ga še zvišam, že vsi misljo da se ful derem. Joj, sploh ne vejo kako je ko se jaz zaderem.

LP

...ja, na ta nacin pridem vsakih nekaj let do novega servisa  

...samo, hudica, eni talarji se nedajo fajn razbit, kar celi ostanejo...al pa nisem dovolj jezna, ko ga vrzem po tleh...

...priznajte, da tako pase v tistem trenutku...

Nisem še nikoli.

jap, tud mi mao na ta način luknjo v novem toplem podu.  

Drugač pa sem tud jaz tista ki buta z vrati, moj pa je dokler si ni ornk prstov pripru da so mu jih mogl šivat.

NE sekiraj se itak da boš ti kriva. Moj se  doma zdere nad vsemi če je slabe volje sam zato da gre lahk spat. Spat pejd pa bo bolj.


< Sporočilo je popravil mala maja -- 5.1.2006 16:54:28 >

Ne boš verjela, prejšnji teden sem en prazen krožnik zabrisala na tla. Pa še drla sem se zraven. Mene težko iz tira spraviš, ampak ko me, sem pa kolerične sorte in ni fajn biti blizu.  MI je bilo takoj žal, ampak kaj češ, saj smo le ljudje. In če gre za moje otroke, če se mi zdi, da se jim dogajajo krivice, sem prav zoprna. Sem se pripravljena z vsakim skregat (žal), tudi z mojim.
Da bi pa zato sebe kaj čudno gledala, ali imela občutke krivde, pa ne. A ni isto, če se muliš doma prav tiho tedne in tedne, ali komu prav vztrajno težiš in zganjaš psihični teror, ali pa 1x eksplodiraš in vržeš krožnik ob tla? Ne vem, saj smo ljudje, nismo zmeraj popolni. Smo pa res različni, eni so občutljivi na grde besede, drugi na loputanje, tretji na ignoranco, četrti na neprestano teženje, peti.... Jaz na loputanje nisem, če mi kdo to naredi, me težko razjezi, zato sklepam, da tudi moje občasno "loputanje" ne more nikogar tako prizadet, kot če bi ga ignorirala. Kaj pa vem. Brez veze se je sekirat zato, se mi zdi.

Ja! Pred leti, ko sem bila še poročena sem pri nekem prepiru zabrisala ob tla slušalko prenosnega telefona, ki sem jo ravno držala v roki! Se je razletela v prafaktorje, tako kot moj zakon!

Pri zdajšnjem lubiju pa še ni bilo potrebe po razmetavanju in razbijanju!


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Potem pa imam jaz še kar dobre živce, ker tega ne počnem.

Ne, tega pa res še nisem naredila. Ubogi krožnik, saj ni nič kriv . No, pa vsak ima svoj način kreganja in sproščanja ventilov.
Ko mene dragi toliko razjezi, da me prime metanje stvari po tleh, mu rečem, da sem besna, da naj me pusti pri miru in grem na sprehod se malo skulirat in premislit o celotni zadevi. Takrat mož ve, da sem resnično besna  in tudi ve, zakaj.

Nikakor ni res, da samo ženske vedno ta kratko potegnemo in smo vedno na koncu krive, moški pa ne. Tako kot je napisal Tjazy, kriv si, če krivdo sprejmeš.

Sem pa enkrat še v osnovni šoli čisto zgubila živce in razsodnost in pretepla enega fanta, ki je bil 20 cm večji od mene in znan kot lokalni pretepač. Je pretepal enega fantka, pol manjšega od njega (mi smo bili v 7. razredu, ta fantek pa v drugem), in sem mu rekla, naj ga pusti pri miru, ker mu ni nič naredil. Je bil čisto šokiran, da mu je kdo sploh kaj rekel, ker se mu še učitelji niso upali nič reči. Pa se je seveda spravil name tako, da mi je na tla zbil očala. Me je taka jeza pograbila, da sem res videla vse rdeče pred očmi. Fanta sem čisto presenetila, ga podrla na tla in ga začela brcat in boksat, on je pa kar ležal tam na tleh zvit v klopčič. Se mi je čisto strgalo, pa sem drugače poosebljena milina. Nisem ponosna na to dejanje, čeprav verjetno tisti trenutek ni bilo druge rešitve, ta fant se mi je smilil, ker je imel doma nasilnega očeta in je videl v življenju samo nasilje.

sploh nisem vedela ,da se z mojim tako lepo razumeva,nikoli se še hvalabogu ni zgodilo kaj takega,da bi mogla kričat en na druzga,al pa kaj razbivat ali ropotata z vrati.saj se spričkamo,je jeza,in kakšna bolj glasna beseda,ma kaj hujega zaenkrat še ni bilo.

Kaki dve leti nazaj sem hotela razbiti steklenico od jeze in sem z njo mahnila po polici v predsobi, a se je zlomila polica, ne pa steklenica. A to je bilo le takrat. V hudem prepiru zaloputnem z vrati, a odkar imava otroka se to še ni zgodilo. Sva oba bolj umirjena. 

_____________________________

Letos pa bo!

V najbolj strastnem začetnem obdobju, sem ob tla z vso silo zagnala večji srebrn namizni okvir z najino sliko. Steklo se je razsulo na koščke, slika pa se (žal za takrat) ni poškodovala... mislim, da je bil to moj osnovni namen.

Oh, da se ne boste sekirale, ker jaz sem itak zmagovalka. Mojemu sem namreč odtrgala dobršen kos majice. Pa čisto spodobne, kvalitetne majice, Fila znamke, polo. Kar spredaj je en kos manjkal. Odprtina za trebuh, npr. Od kje meni včasih taka moč, nimam pojma.