Zanima me ali bi ve človeka proglasile za norega, če bi se odločil, da pusti trenutno službo in si išče drugo, ker enostavno v njej ne more funkcionirati normalno (slaba plača, slabi odnossi,....)?


< Sporočilo je popravil Primoza RR -- 13.2.2008 6:14:01 >

ne...
če ne slediš svojim željam, sanjam enostavno ne boš srečna!
le pogumno naprej!

Ne.

_____________________________

Ne išči nekoga, ki je popoln.
Ljubi nekoga, ki ni in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.

Joj, pa ne tako hitro ljudi za nore proglasat.... .

Bo prehitro zmanjkalo normalnih...

Kaj te briga če mislijo, da si nora??
Bodi srečna in se ne oziraj na slabiče, ki pa si tega mogoče ne upajo storiti..

ne.zakaj bi bil nor.pač sledi svojim sanjam.js tut ne bi ostala v službi,kjer bi bla slaba plača,slaba komunikacija.raje sem zadovoljna,kot zadirčna.

_____________________________

Biti ljubljen pomeni več, kot biti bogat, kar pomeni biti srečen..

Nora ravno ne. Si pa veliko upaš. No ja, ne razumem te čisto najbolj. Nevem kaj si točno mislila. V današnjem času pustiti službo in ostati brez nje, ja to je pa res pogum. Seveda, če ima človek še drugi vir zaslužka, zakaj pa ne. Če pa je to edini vir, pol pa res nevem kaj naj si mislim. Brez denarja ne gre.  Je treba jesti, pa plačevati račune itd. No ja, stvar posameznika.

janca - mislila sem nekako tako (govorim v trenutnem stanju, ki vlada v Sloveniji): ker je služba , zjutraj komaj vstajaš, si nezadovoljen z življenjem na sploh in sam s seboj - se pravi, da se to odraža tudi v privat življenju, zdravje se ti slabša, ne privoščiš si ničesar, kar koli kupuješ kupuješ po najnižjih cenah,..... se odločiš, da daš odpoved. Službo pa si iščeš.

Kaj je to? Pogum, norost, zrelost za psihiatra ali kaj drugega?

To pomeni konec uničevanja sebe in bližnjih ter začetek novega - lepšega, boljšega  - predvsem pa srečnejšega življenja.
Bo dobra popotnica?

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Pogum, optimizem in... eurokapitalizem.

Kaj pa če bi poskusila vzeti leto dni neplačanega dopusta? Mislim, da to obstaja v slovenski delovni zakonodaji. tako imaš leto dni časa, da se obrneš naokrog, poskusiš kaj boljšega najti, če ti pa slučajno ne uspe (ni razloga, da ne bi), pa imaš še zmeraj službo zagotovljeno in se lahko vrneš nazaj. Se mi zdi manj tvegano.

odvisno, kakšne imaš obveznosti (otroci, družina, krediti). če teh problemov ni, potem je to super pot, da najdeš dobro službo. seveda se da drugo službo najti tudi med službovanjem (da nisi ravno brez dohodkov). meni najboljša varianta je pa itak porodniška . zanosiš, greš na 1 leto porodniške in potem z novim elanom v novo službo.

ne, to sploh ni za nore ljudi. nor bi se mi zdel tisti, ki bi vztrajal v neproduktivni službi, brez iskanja drugih opcij

_____________________________

iz malega zraste veliko

nor ne, pač pa mogoče malce neodgovoren.

ne vem, zakaj se da iskati službe ob drugi službi?
poznam ful ljudi, ki enostavno prešaltajo.....

_____________________________

...vox populi...

to bi mogla tud jaz naredit, kajti tu v tej službi....tudi besede ne smeš rečt s sodelavko, te že prestavijo na drugo mesto...

ja tud ta sindrom imam

Jaz bi na tvojem mestu poiskala novo službo in potem dala odpoved. Po prvi porodniški sem službo iskala 8 mesecev, po tej me bo pa iskanje spet čakalo. Glede na to, da je službo težko najti, jaz na tvojem mestu tega ne bi tako rigorozno naredila. Poznam eno ki je to 2x naredila, samo pravi zdaj, ko ima otroka, da tega ne bi več storila. takrat ji je bilo pa v redu.

Zakaj pa le? Ravno nasprotno... za norega bi imela taksno osebo, ki bi kljub slabim pogojem/razmeram vztrajal v taksni sluzbi.

_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

Zgoraj navedeno, so recimo eni najbolj takšnih razlogov, da bi človek takoj dal odpoved, zdravje je pa na prvem mestu in pa zadovoljstvo v osebnem življenju. Drugih odgovornosti ni (otroci, kredit,....), nekako pa čutiš, da če bi to naredil, bi se počutil enkratno, z občutkom, da si nekaj naredil tako kot čutiš in se prav nič ne oziral na 'zakon'družbe, da bi zmagala čustva nad razumom, imaš podporo nekaterih ljudi,.....

Itak je lahko vedno še slabše kot je in seveda lahko je boljše - ne veš pa kako bo, če ne probaš

babylove - ideja o neplačanem dopustu je tudi varianta
piščanc - porodniška sama se mi ne zdi nekako prava rešitev oz. namen se mi zdi napačen

Tkole ti bom rekla. Osebno jst, če bi bila nezadovoljna s službo, bi jo pustila. Ampak mam srečo, da mož dobro zasluži. Če bi pa moja plača veliko prispevala k družinskemu proračunu, bi pač malo še potrpela in si našla boljšo službo. Najprej si jo poiši pol jo pa pusti. Če boš brez dnarja je še veliko hujše kot če imaš slabo službo.
Kar se pa kupovanja tiče, te naj pa potolažim, da sem hvala bogu dobro situirana pa si ravno tako kupujem cunje po najnižjih cenah. Imam troje kavbojke in dve trenerke in to je to. Meni pač to nič ne pomeni. Si raje privoščim izlete na morje, toplice, tujino itd.

Pa še dober nasvet. Nikoli se ne primerjaj z boljšimi. Poglej okoli pa boš videla, da je še veliko slabše situiranih in s slabšimi službami kot ti. Boš videla, da tudi to pomaga. Pa pot pod noge za boljšo službo, čeprav "dobrih" služb brez dobrih vez mislim da ni.

janca - redko kdaj se primerjam s kom - ne s slabšimi in ne z boljšimi od mene, čeprav vem, da je ogromno enih in drugih.

Nekdo bi mogoče za mojo službo rekel, da sem lahko srečna, da imam tako.
Glede na to, da je v ozadju še nekaj, kar nisem omenjala, je ravno to tisto, da čustva premagujejo razum (drugače sem zelo razumen/racionalen/skrben človek in vsako stvar pregledam in z večih zornih kotov) in da mi gre na , ko moram v službo.

Ker sem ravno razumen človek še vedno hodim v to službo, iščem novo, ampak me je začelo ubijat in iz dneva v dan je hujše. In to je to - ali dati odpoved ali ne?

Ne.

Tudi sama razmišljam o tem...
Čeprav z veseljem grem v službo, plača bi lahk bila boljša samo ko druge poslušam je še kar...
S sodelavci se super razumemo...
Ampak enostavno me žene naprej... rada bi stopila stopničko višje, saj delam za manj kot imam izobrazbo...