Moj:love:me je včiraj poklical in mi povedal novico da naj bi se zaradi njegove službe preselili na:morje:.Tako me je šokiral,da sem popoldne,ko je prišel domov začela kar jokat.Otroka sta navdušena.Problem ni kje bomo živeli,ker imamo vikend v Ankaranu.Ampak men je tako hudo,ker bom vse kar sva si ustvarila v osmih letih morala zapustiti(razen otroci grejo seveda z nami).
Dejte mi povedat tiste,ki ste se selile,kako vam je bilo,kdaj ste se navadle na novo okolje?
Lp

Jaz sem se selila le en štuk višje:)-:)-...
Želim ti lep nov domek in veliko harmonije:rozica:

Hmm jst sm se sicer selila sama k mojmu fantu iz LJ na JE in morm priznat da se gor počutm kr fajn, pogrešam LJ pa vseen. Najbl prjatlce. Pa je od takrat že skor 2 leti. Na začetku je kar zanimivo zarad sprememb in tko, potem pa sm začela pogrešat..

Je pa vsekakor drugač če boste vsi skupi in še vedno boste lahko med vikendi spet obiskal vaš kraj..

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Aja drugač pa blagor teb - tud jst bi šla na morje..:zmeden:

Timmi,,mi smo se selili 2 x,sicer ne tako daleč,ampak samo na drug konec mesta.
Prvič me ni kaj preveč ganilo,ker sem bila stara šele 7 let.
Pol drugič pa je blo mal hujš,ker so prijatelji ostali tam,pa tvoja soba ni več tvoja itd.
No ampak sem se zelo hitro navadila na novo okolje.Res sigurno seboš tudi ti.
Saj itak stvari iz starega stanovanja preneseš v novega pa je.

Srečno in uživaj na :morje:,

Lp,Clea

A pa ni variante da se ne bi selili?

Moj se tudi vozi vsak dan iz Kranja v Šentjur pri Celju.

Jaz bi se težko selila, sploh zaradi prijateljev. Pa tudi svoje starše bi zelo zelo pogrešala.

čau

Jaz se po 4 letih nisem navadla in se nikoli ne bom. Sem preveč lublančanka za živet na gorenskem, tako da ne zamenjam službe za bližjo, nikoli!!! Moram se mal vsak dan nadihat svežega ljubljanskega smradu. Ampak dokler se nam vsem da vedno v lj ali kam drgam, ni panike. Se navadiš na misel, ne pa čist 100%%%, tko da če mi kdo reče gorenka dobim pike.

Joj kaj bi jaz dala, da bi moj dal tako prekomando 9nebesa

Dom je tam, kjer je srce. Ne bit navezana na materialne stvari.

Mi smo se preselili 400 km. In moram reči, da nam nič ne manjka. Glavno je, da razčistiš, zakaj se seliš in primerjaš vse druge možnosti. In če bi te kdo ponoči zbudil in vprašal zakaj in bi mu morala povedati kot iz topa. Če bosta imela pri sebi razčišeno, tudi kasneje ni problema. Aja pa otroke je treba dobro pripraviti, to zna biti težko tudi za njih. No malo višji računi za telefon, na morje pa bodo vsi radi prišli na obisk.

Klepica

Timmi sicer ne predaleč ampak sem po petindvajsetih letih pustila Piran se preselila v Lucijo,pa ponovno po 15 letih smo se preselili v Hrvatine.Novo okolje na novo sklepanje prijateljstev in medssoseskih odnosov.Počas bo šlo no na začetku bo hudo domotožje,če boš potrebovala prijateljsko besedo se pa kar meni javi,ne stanujem preveč daleč kjer boš ti.;)

Kako dojemaš selitev je najbrž odvisno od človeka do človeka. Jaz sem si želela ven iz Ljubljane, mi nikoli ni bila všeč, čeprav sem tam rojena. In niti malo mi ni žal, da sem se preselila. Pravzaprav sem presrečna, da sem šla stran. Sicer ne tako daleč kot ti, pa tudi to je res, da me na Lj. ni nič vezalo. Oče se je že prej odselil iz Lj., mame nimam več...
Samo to mi ni jasno, kako boš pa ti s tvojo službo rešila? Aja, mogoče nisi zdaj zaposlena. Se mi pa zdi, da je res na primorskem težje najti delo. Je pa gotovo odvisno od tega, kaj delaš.

Mislim da bo vse ok. Manj se sekiraš bolje je. Pa saj se ni težko navaditi na novo okolje. Vsaj jaz nisem imela problemov vseeno mi je kje sem le da sem s fantom in z:duda::modri:

Jaz sem se selila iz Lj. v Bohinj pred enim letom in ti povem da se še nisem ravno navadila, pa tudi vprašanje če se kdaj bom. Tukaj nimam nobenih prijateljic ali pa kakšne mamice tudi zaenkrat ne poznam, tako da če ne bi imela RR bi mi bilo zeloooo dolgčas. No sicer grem pa kar ene parkrat na mesec v Lj. Če ne drugega mal v štacune, pa mal zijala prodajat.Pa seveda vse babice obiskat. Sva oba z mojim dragim Ljubljančana izvožena na Gorenjsko.:)- Upajmo da bo kaj bolje ko se še malo bolj privadim....ker bomo verjetno tukaj ostali.

:bravo: pa daj saj Ankarančani nismo tako hudi....če želiš se mi javi...
Dom je tam kjer je srce