Ker sem do sedaj brala le take poste v katerem se starši srečujejo z najrazličnejšimi težavami v vrtcu bom opisala še mojo nadvse pozitivno izkušnjo. Letos je naš skoraj 3-letnik (novembra bo 3) prvič vpisan v vrtec, prej pa je bil delno v varstvu pri babici in z menoj dopoldan ter pri varuški, ki je imela poleg njega še 3 otroke.

Prvi teden sem ga dva dni hodila iskat ob 12. uri po kosilu, potem je 3 dni spal v vrtcu. Dopoldan preden sva šla v vrtec sva se pogovarjala, kaj vse imajo v vrtcu, potem sva šla okoli stavbe pogledat kakšna igrala imajo, da sem mu povedala kje se bodo zunaj igrali, potem sva bila kar nekaj časa v garderobi, kjer sva si pogledala slikice otrok, ki jih imajo na obešalnikih, da vedo od katerega je katera garderoba. Potem sva šla v igralnico in sva pogledala koga že poznava v vrtcu, malo sva se pogovarjala z vzgojiteljicama in potem mi je pomahal in šel sestavljat prikolice. Nobenih problemov ni že drugi teden, razen ko je potrebno iti domov, ga lovimo po igralnici, ker on še ne bi šel domov.

Sem pa pozitivno presenečena, ker imajo v vrtcu res veliko aktvinosti: berejo, rišejo, poslušajo pravljice, vsak dan odnesemo kakšno risbico ali "ročno delo" domov, ki jih potem lepimo na vrata njegove sobice in potem pravi: "A ne mami, to imam nalepljeno zato, da zjutraj ne bom pozabil iti v vrtec?" 

Potem imajo v vrtcu tudi veliko telovadnico, kjer imajo ogromno rekvizitov, poleg tega je vrtec v prtljičju tako da imajo še veliko pokrito teraso na kateri se lahko ob slabem vremenu igrajo, danes pa sem ga pripeljala malce pozno, pa so se že pripravljali, da gredo v bližnji gozd.

V glavnem tamalček je že popoldan vidno utrujen, pa ga vozim šele ob 8.30 v vrtec, kar pomeni, da imajo res veliko za počet in mu ni nikoli dolgčas. In da ne bo rekla katera, da je to čist preveč lepo, ja naš je tudi prvi teden čisto popraskan po obrazu, ker se je spotaknil in padel na bager v vrtcu in ja včeraj mi je povedal, da mu je šel pesek v oči in da je jokal, ampak bog pomagaj, vse to se nam je tudi doma zgodilo, pa smo preživeli.

Edino, kar meni ni všeč v vrtcu je tisti vonj po hrani, ampak to je moj osebni problem, ker kot otrok nisem marala vrtčevske hrane .

Super za tvojega fantka, da je tako hitro sprejel vrtec in se navadil nanj.

Kar se tiče dejavnosti in opreme vrtca, mislim da imajo vse našteto skoraj povsod, ukvarjajo se tudi veliko z njimi. Po moje imajo večji problem navajanja mlajši otroci, ki še niso dojeli, da z mamo nista eno. Pri 3h letih se otrok že zaveda ločenosti od mame.
Ne vem, tako jaz mislim. Seveda pa ni pri vseh enako. Tako da res super za tvojega fantka. In zate, ker ti je s tem verjetno padla ogromna skala s srca.

Sem ful vesela, ko preberem tako sporočilo. Pri nas sicer ni tako lahko, je pa vsak dan lažje. Sicer še vedno malo pojamra, ko jo zjutraj obuvam in dojame kam gremo, ampak potem se v avtu že pomiri, sicer je še vedno malo žalostna, se pa pusti zamotit in vzgojiteljice pravijo, da z njo ni problemov. Jo pa še vedno gremo iskat po kosilu. Še čakam, da se čustva malo umirijo in da se res navadi in čisto neha jokat, potem pa bomo poskusili tudi s spanjem. Bo pa oktobra stara 3 leta in to je taka starost, ko otroke res lahko že fajn zamotijo, jim pripravijo aktivnosti, ter z njimi počnejo razne stvari. Za mlajše pa je nekoliko huje. To je tudi problem naše skupine v vrtcu, kjer so štirje otroci stari točno dve leti in tisti jokajo malo bolj, saj jih je težje zamotiti z risanjem in izdelovanjem, oz. nekimi aktivnostmi .... njihov jok pa za sabo potegne tudi druge, večje.
Glede na razvoj dogodkov v tem tednu pa lahko rečem, da se stanje počasi normalizira in se že čuti tisto pravo, toplo vzdušje, ki ga ustvarijo zjutraj vzgojiteljice za otroke in je potem vsem malo lažje pri srcu.

Krasno je po vseh zgodbah o težavah pri uvajanju prebrat, da gre lahko tudi brez joka in kriz. Naš 21-mesečnik gre v vrtec z oktobrom in vsi upamo, da bo šlo brez večjih težav, saj je zelo družaben, rad je v družbi drugih otrok in trenutno v varstvu pri babici zelo uživa.

Pikica 76, saj bo še prišlo, počakaj da pogrunta, da bo moral hoditi vsak dan.

Sicer pa je za 3-letnike lažje, ker več razmemejo in imajo radi družbo sovrstnikov.

moja je imela na začeteku malo krize, ampak se je takoj uvedla, danes zjutraj je že klicala ati, ati, ati in hodila do vhodnih vrat in kazala na vrata. Je komaj uspel kavo spiti, ker ga je priganjala, da gresta v vrtec.... Stara je 14m in je zelo samostojna, ravno danes je spet vzgojiteljica rekla, da se ona zase že znajde, da ji je ok......

Mogoče bo še imela krizo, ampak dvomim. Je pametna punca in je dojela, da tako to pač je in ve, da bova slej ko prej prišla ponjo