Vam moram povedati, kaj sem doživela včeraj, ker sem še vedno malo šokirana.

Na poti v službo ravno razmišljam o tem, da me že dolgo ni pocukal za rokav kak brezdomec in da bom prvemu, ki ga srečam, malo polepšala dan  

Ustavim se pri trafiki, da bi kupila Nodijeve slikice za najino punčko, ko me nekdo ogovori, če imam 50 Sit tudi za njega. Se obrnem in se mi zdi tip znan, na kar mi on reče: "A se me ne spomniš več?"

Takoj sem se spomnila njegovega imena, bil pa je moj gimnazijski sošolec iz paralelke. Kam smo prišli? A sedaj že mladi ljudje nimajo več možnosti za "normalno" življenje? Kam drvi ta svet?

Včerajšnje srečanje me je pretreslo in še zdaj razmišljam o tem (sem morala ven iz sebe spravit).

lp, katrin

_____________________________

Be the Peace and Harmony you desire...

Grem po mestu in vidim ful ful mladih fantov, ki prosjačijo. Haloooo, kaj pa delat? Mislim,d a jim je lažje fehtarit, kot pa it delat. PA ok kako reveži, ki ne morejo delat.,...to so pa v večini zdravi, krepki fantje. IN vsakdo, ki se vsaj malo potrudi, bi našel kako delo. Samo kaj, ko je lažje fehtat.


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Ja se strinjam s Cukrčkom. Za vsakega nam pa tud ne more biti hudo pol ne bomo delč pršli.Sej tud jst dam če slučajno naletim na kakšnega klošarja sam vsakem pa tud ne morem. Včasih se prov vprašam kdo in koliko bi jih meni dalo?Pa pridem do zaključka da ne prov veliko ker še sami zase nimajo.

_____________________________

NE JE NAJPOGOSTEJŠA BESEDA MOJEGA SINA :-(

jest pravim da za vsakega še tako velikega klošarja se delo najde sam če hoče delat.

Sej jest tud še nimam službe in vem da jo bom dolg iskala, ampak sem pripravlena it delat tud za 80 jurjov bolš to k pa nič,nekaterim je pa žol še to premalo in grejo raje prosjačit.

_____________________________

Love is in di er.

Nikomur več ne dam niti centa!

1x grem ravno iz pekarne, ko me en na stopnicah sedeč gospod ogovori, če imam 1€ za jest. Jaz pa ne bodi nora, mu ponudim kruh, še topli. Pa mi reče ne kruha, 1€. Pa jaz njemu nazaj, če ni lačen - saj pravi, da rabi 1€ za jest. In kako me je tip okregal! Češ da on ne bo jedel suhega kruha, da bo jedel meso kot vsi ljudje! In da ko zbere 10€, gre v gostilno jest, kot vsi ostali.

Potem pa sem se jaz vprašala, kdaj sem šla nazadnje v restavracijo jest (pa sva oba zaposlena), in sem po poti domov glodala tisti suhi kruh.

Nobenemu ne dam nič! Ker za svoj denar delam in ker meni tudi nihče ni nič dal.

Ko bom imela samo trenutek več časa, kakor ga imam zdajle, vam bom napisala "zgodbo", kako je bilo, ko sem bila jaz brezdomka.

Vsakomur dopuščam njegovo mnenje, ampak upam pa, da vam bo potem vsaj malo dalo za misliti, da pa niso vsi mladi in zdravi ljudje lenuhi. Jaz zagotovo nisem bila...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]