sej ne vem kje naj začnem
Uglavnem v zakonu sva skupaj 15 let. Rodili so se nama trije otroci in že lep čas (cca zadnje leto) opažam, da možu sploh ni do spolnosti. Niti ni več tistih nežnosti - poljub ob prihodi ali odhodu, objem-kaj je že to
Sva se pogovorila in pravi, da nima druge, da je tudi on zmatran, da ima stresno službo ... Ampak sej službo ima že stalno, nič več odgovornosti kot včasih. Ne najdem odgovora zakaj
Sej niti ne vem zakaj sem tole sem pisala. Mogoče zato, da dobim kakšno vzpodbudno besedo al kaj.
Bojim se, da so čustva z njegove strani zamrla. Lahko delam kar hočem. Pridem v kopalnico, ko se tušira, ga pobožam, on pa se samo zasmeji. Včasih je sledila akcija.
Pogrešam objem!!!

........pa ga med tuširanjem ne samo bežno pobožati, stopi k njemu pod tuš in začni z akcijo.

Pojdita kam sama. Vzemita si čas zase- stran od otrok, službe, utrujenosti. Vsekakor pa ne obupajta. Na odnosu je treba delati. Veliko truda zahteva.

Pogovorita se, povejta si kaj vaju muči...pojdita, če imata možnost, vsaj 1x na teden nekam sama ven. Ali si pa kar doma naredita kakšno romantično večerjo s svečkami, ali pa sex v kakšnem zapeljivem perilu...

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Hoj

Temeljit pogovor vama bo koristil, pri nama je bilo pa kontra.
Jaz nisem čutila nobene želje po spolnosti, na morju pa je počilo, skregala sva se kr dva otroka, bla en dan vsak na svoji strani, potem pa je sledila pogovor, ki je prinesel same lepe stvari.

Povedala sva si vse, kar naju moti, kaj si želivaa za v bodoče in to sva res naredila in meni res bol paše vse skupaj, ni več neka prisila ampak je spet užitek iz moje strani in iz njegove.

Včasih sem  zato, ker je pač bila to moja dolžnost kot njegova žena, zdaj pa ga spet strastno zagrabim in mu pokažem željo in dam pobudo. Naredi ti par korakov najprej pa boš videla kako bo odreagiral.


Pri nas je zelo zadovoljen on in zadovoljna jaz :))

_____________________________

Love is in di er.

Jaz sem imela vse: objeme, poljube, "rad te imam" - ampak spolnosti pa nobene (bilo je tudi eno leto vmes, ko ni bilo nič!). Pobudnica sem bila vedno jaz, če sem sploh hotela vsaj malo akcije.
Mukoma je pristal na psihoterapevta za seksualne težave, viagra mu ni pomagala, šel do urologa (do endokrinologa pa ne več). Enkrat mi je napisal pismo, da se počuti kot "spolni invalid". Ni želel pogovora s terapevtom češ "še tebi, ki te imam najraje na tem svetu, nimam kaj povedati - kako bom popolnemu neznancu". Na vprašanje "ali imaš drugo" je odgovoril žalosten "še tebe ne morem zadovoljiti, pa te imam neizmerno rad, kako naj kakšno drugo??". Izleti v toplice, krasni dopusti, pogovori, svečke, romantika, šla sem celo h bioenergetiku po nasvet (in smo spali s slamo pod posteljo!) - vse to ni prineslo spremembe. Ves čas je govoril "saj bo - vse je samo v glavi"...

Pri nama se je po 9-ih letih končalo z ločitvijo. Nisem več zmogla tega. Še zdaj mi je hudo, saj je moj bivši drugače krasen moški - ampak te ovire v več letih nisva uspela premagati. Predolgo se je pacalo.

Punce so ti dale že kar nekaj nasvetov, pa še jaz dodajam: bodi prva. Objemi ga, poljubi ga, povabi ga... Če se ti bo zazdelo "zakaj pa moram jaz početi to, saj nisem jaz nehala", odženi to misel, ker je takšna misel strup za vsako zvezo...

anonimna 2 kot da bi poslušala sebe. Tudi z mojim dragim nisva več intimna skoraj že leto. ne vem kaj naj -obupana sem. Tako kot je tebi govoril, govori tudi moj...vse je v glavi...samo klik se mora zgoditi. Velikokrat dam pobudo, se oblečem v sexi perilo ampak kar ne gre in ne gre. Pravi da je stres in da se bo vse uredilo...mene pa trga od znotraj. Anonimna ali ti je žal da nisi vztrajala. Sama ne vem če imam še moči vztrajati. Poljubi in objemi so prisotni ampak jaz rabim moškega!!!

Avtorica posta se opravičujem ker sem zasmetila tvojo temo in ker ti ne znam dati nasveta. Težave tudi sama še nisem uspela odpraviti...ti pa iz izkušenj povem, da sveče, dopust, večerjice...enostavno ne pomagajo. Midva se imava izredno rada in sva nežna en do drugega pa se je kar ustavilo. Ne vem kaj ti naj svetujem ali vztrajati ali oditi...jaz se po enem letu še kar borim.

Vsem prav lepa hvala za nasvete in naj vam povem, da pri nama tudi sveče, samostojni izhodi zvečer ven, romantika ob kaminu ne pali več
Oob vsem tem mi je najbolj hudo zaradi otrok. Kaj naj zdej, al naj kar grem in pustim za sabo drugače 15 let srečnega zakona, 18 let skupnega življenja? Enostavno ne morem. Ljubim ga bolj kot sebe.
Pogrešam pa nežnosti, objeme, ....
Kako fajn bi bilo se z vami, ki imate podobne težave srečat, pa kaj, ko smo anonimne
Upam, da rešimo težave in, da bomo kmalu spet srečne zakonske partnerice!!!

anonimna lahko mi pišeš na zs, če rabiš pogovor.


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

da

_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko