Vprašanje! Kaj je narobe z besedo moj  Kaj je narobe če jaz za svojga rečem,da je moj in potem pišem dalje kaj si želim od njega?  
Nekatere se namreč tako vpičite v to besedo,da kar pokam od smeha in jeze obenem. Zakaj mislite,da bi naj ena sama beseda že nakazovala na to,da si nekdo nekoga lastnini. Jaz lahko rečem,da je moj    MOJ!!
Moj prijatelj,moj mož,moj življenski sopotnik,moj ljubimec....Enako lahko rečem za svoje otroke,da so moji otroci,saj vendar niso sosedovi.
Zakaj po vašem mnenju to nakazuje,da si karkoli lastninim
Mal sem zmedeno napisala sam me je na sosednji temi nekaj pripravilo,da sem začela na hitro kracat,tako da upam,da razumete smisel vprašanja!

Jaz v tem ne vidim nič napačnega, jaz tudi rečem mojemu fantu, da je moj oz. ko sem dobre volje al pa ko se kaj menimo je samo moj in od nobenega drugega. Ne vem no meni se ne zdi to nič napačnega, mam jaz tudi rada ko meni moj reče da sem njegova.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz si to čisto preprosto razlagam: Če v kakšnem postu uporabim "moj", kar velikokrat storim, sploh ne mislim tega kot neko lastnino, ampak nadomestek za partnerja, ker moža nimam .

Moj kretenček. Lastninim si ga in pika. Zapiram ga v stanovanje.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ali gre tudi vam mož zelo "na živce" ko kaj popije? Men se zdi da je takrat drugi človek in kot da ni moj. 


Kot da takrat ni tvoj? Sej NI tvoj, tako in tako. NIhče ni nikogaršnja last.



http://ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1580220&mpage=1&#1580821

Pa i moj muž je MOJ. Potpis'o je!

Moja mama, moj ati, moja babica...mater koliko jih mam v lasti.

Moje menje...ups, že zopet moj,  da se preveč spotikajo/spotikamo v to besedo. In pri tistem postu jaz sploh nisem dobila občutka, da si ga ona lasti z besedo moj.



_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja pa saj je moj ne od sosede.

Nič ni bogi.  Saj mu dovolim, da gre v službo, da dobi ojre za moje cunje, pa puca lahko, pa pegla tudi lahko...

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

jz tud mojmu rečem da je moj in si ga tudi na nek način lastim!!! (pa ne se zdej spotaknt ob besedo lastim )

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Tanikaa,pol pa tak v redu,če mu vsaj to dovoliš

Jaz si mojga tud lastim,samo sam v smislu,da si ga ne bom delila s kakimi ljubcami.

Moj mož je moj, prav tako kot sem jaz njegova. Sva norca celo podpisala, da pripadava eden drugemu .
Pa zato nihče od naju nima zaporniške kugle okrog gležnja, res pa da nosiva oba prstana, na katerih je napisano ime lastnika . In sedaj mi pripada do konca svojih dni in lahko delam z njim kar hočem, hohohohohoho.....

Pa včasih se ljubkovalno vprašava ali si kaj moj? In reče da ja. Pa vprašam koliko? Pa reče da cel. Pol bo pa že držalo

uuuuuuuu, moj si je mene totalno prilastil , kliče me namreč Mia(moja), pa nima nobene veze z mojim imenom. tud povedal je vsem, da me tako lahko kliče samo on, ker sem njegova.

tole  lastninjenje si nekateri predstavljajo drugače kot jaz, včasih se kar ne morem načudit in pol ne odgovarjam na takšne teme. če samo izraziš neko željo, si že nekoga lastiš .

al pa že dolgo nazaj ena  tema o smrti.... kaj bolj neumnega nisem še v življenju slišala......bilo je napisano nekaj v tem smislu, da si egoist in posesivec, če se teško sprijazniš smrtjo bližnjega . eni imajo ideje v svojih analizah, ni kaj

tanikaa, pa upam, da mu poveš tud cifro, kolk mora domov prinest , to je bil med ostalim glavni pogoj, da sem se jaz z mojim sploh poročila