Ker smo dobili novega člana v družini, se je naš triletnik zelo spremenil. Sprva sploh z možem nisva opazila nekih burnih izbruhov ljubosumja, sedaj pa, ko vedno bolj razmišljam in se poglabljam v njegovo vedenje, sem opazila veliko sprememb (negativnih seveda). Moram povedat, da se mi otrok zelo smili, ker vem, da notranje trpi, pove pa ne.
Prvi dnevi z dojenčkom so bili ok, le skozi je hotel biti zraven in tamalo ljubčkal, potem nama je včasih očital, da ga nimava rada, teden dni recimo je bil mir, zdaj se spet pojavlja to ljubosumje.
Izraža se v grdem vedenju, neuboganju, izmišljevanju vse na račun sestrice, nespanje, zbujanje ponoči, mokrenje postelje ponoči....
Včeraj pa mi je povedal, da je bil poreden v vrtcu, je plezal po ograji in ga je vzgojiteljica poslala nazaj v jaslice, ker majhni otroci ne ubogajo. Potem mi danes en ati reče, da se njihova mala ne igra več tako rada z našim v vrtcu, pa ni povedala zakaj. Mislim, da ga nihče ne mara, ker se tako grdo obnaša in celo tepe. Potem je osamljen in dela vragolije, da zbuja pozornost. Vzgojiteljice pa so tudi ful čudne, čisto drugačne kot v jaslih, sploh ne nudijo nobene pozornosti ne nam staršem, ne otrokom. Sem zelo razočarana, moj otrok pa res ima krizo in me to še toliko bolj prizadene, da tega ne razumejo. Vem, da ni biser, ampak zdaj še toliko bolj izraža vse skupaj.

Doma pa se veliko ukvarjamo z njim, ati in jaz. Nikoli ni pri babici, skozi smo skupaj in hodimo skupaj okrog, včasih greva midva sama v trgovino popoldan, z atijem pa v gozd...Skozi mu ponujava različne igre, od puzzlov, ki jih tako rad sestavlja, do kock, risanje, barvanje, vožnja s kolesom itd.itd. in v večini vse zavrača, sam ne ve, kaj bi s sabo, kam bi se dal, potem gleda same risanke in po nekaj minutah se naveliča in začne odejo metat iz postelje, perilo iz štrikov dol vlačit in take finte...

Res ne vem, kako naj še ga prav usmerim, mu pomagam prebrodit krizo.
Ko sestrica najbolj spi, bi jo pa on lupčkal, objemal, božal, se drl na glas...To pa mu seveda ne dovolimo!

mislim da več kot to da mu nudiš čim več pozornosti in svojega časa in seveda tudi ati ne morš naredit. tukaj neko vlogo odigra tudi čas. on se more navadit na nove okoliščune, dojet da ga zato ker je dobu sestrico nimata nič manj rada, da je še vedno ljubljen in zaželen. probajta mu lepo razlagat zakaj je ne sme lupčkat in se dret ko spu ne tega delat z dretjem nazaj. takrat ga raje vzemi v naročje in odstrani iz bližine dojenčka. ja treba bo potrpežljivosti in časa. pa še v vrtcu jim povej v čem je fora da ne bodo mislili kaj je narobe z njim.

Mi smo včasih izvedli, da smo dali Zarjo spat, jokovčka k mojim gor, pa smo šli samo "ta veliki" na tortico, sladoled...

Pa včesih smo v pričo nje namenoma kaj Zarjo ošteli, pa se ji je ful fino zdelo, da je tudi Zarja kdaj kej kregana.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Če je le možno, bodite še tu pa tam kakšno uro sami trije, torej vidva z možem in sinek, hčerkica pa naj se varva pri starih straših, ...
Da bo otrok začutil, da se ni med vami nič spremenilo. In pojdite na sladoled, tortico, kot je že viv predlagala.


_____________________________

Najbrž ti ne bom prida pomagala, samo jaz bi takega otroka popoldne ko pride domov stiskala, pa lubčkala, pa po postlil bi se valjala, pa s kolesom bi se šla vozit, pa v Mcedonalds bi ga peljala, tamalega otroka pa pustila doma pri možu. Skratka, posvetila bi čas SAMO NJEMU, sestrice takrat ne bi bilo v bližini.

ja tko kot Al bina pravi, pri nas je sčasoma  pomagalo. pa poskušala sem jo vključevat v skrb za dojenčka - kolikor je sama hotela.
zdaj imamo spet malo krize, ker je tavelka začela v vrtec, pa še mož je trenutno ful zaposlen...

Se popolnoma strinjam z Al bino - na vse načine probaj na njega prenesti veliko topline, veselja, razigranosti.

Jaz imam zaenkrat še edinčka, tako da ne morem pomagati z izkušnjami. Svetujem ti, da takrat, ko bo tvoja dojenčica dobivala obiske in darila, sorodnike in prijatelje prosiš, naj prinesejo kakšno drobno darilo tudi za starejšega ali pa, da imaš sama nekje pripravljena kakšna drobna darilca tudi zanj. Sem pri nečaku opazila, da so tudi takšne malenkosti pomagale.

Držim pesti, da se čimprej izvlečete iz "krize". Kaj kmalu bodo prišli časi, ko bo starejši brat največji zaščitnik svoje mlajše sestrice.

Hvala vam za vzpodbudne besede, pomaga res vsaka malenkost, ki jo prinesejo in so do sedaj res vsi še njemu nekaj prinesli (razen redkih izjem:)).
Ko pride iz vrtca in samo vidi, da jaz malo držim v rokah ali dojim, je konec. Noče dati lupka, noče se sploh pocartat, grdo gleda in začne metat stvari...

Upam, da bomo čimprej iz krize!