Začelo se je v nedeljo 19.12.2004, ko so se ob 23 uri začeli neredni popadki. Pred tem sem pa celo nedeljo jedla in samo jedla - mami sem rekla, da imam občutek, da bom v porodnišnici lačna. No potem pa so se ob polnoči začeli na pet minut. Bilo mi je nekako smešno - ej zgleda, da boš sedaj postala mamica - 9nebesa občutek. ob enih sem zbudila možeka in sva se odpravila v SG. Sama sebe sem presenetila, da me sploh ni bilo strah (verjetno se me spomnite, ko sem paničarla zaradi poroda). Popadki so bili znosni, tako da vožnja sploh ni bila naporna.
V porodnišnico sva prišla ob 2:45, sledil je tuš in pregled. Ko me je babica pregledala koliko sem odprta je bilo kar neprijetno. Razen popadkov ni bilo ne duha ne sluha o porodu:grrr:. Zdravnik je naročil, da mi dajo spasmex in jaz naivka sem pričakovala tableto. Ko sem vidla, da gre babica proti meni z iglo me je zagrabil tak strah, da bi najraje pobegnila z mize in bi prišla rodit kdaj drugič. Ko sem dobila injekcijo, pa nisem vboda niti čutila. No spasmex sem dobila, da so videli ali se bo porod ustavil ali napredoval.
Potem sem šla 'spat'. bogi moj možek je moral čakati v čakalnici, ker v Sg nimajo možnosti, da bi bil zraven. Okrog 7ure je bila vizita in nova izmena. Babica je pogledala kolko sem odprta in sem bila samo za en prst. In tako do enih popoldan. sploh se nisem odpirala. Takrat sem začela :((:((:((, da ne morem več tak, če se nič ne dogaja. babica mi je povedala, da bom dobila umetne popadke in da je anestezistka že obveščena. Ko sem slišala za umetne popadke spet strah, da me bo še bolj bolelo in sem vprašala če je možno, da mi dajo popadke istočasno z EA in so mi ustregli.
Potem sem se bala vstavljanja katetra, ampak mi je anestezistka vse v naprej razlagala, kaj bo naredila in kdaj me bo kaj zabolelo- pa me ni bolelo nič. Malo me je bolel metuljček za infuzijo. Potem je prišla popldanska babica in ta je vodila cel moj porod. Ko sem dobila Ea, se sploh nisem prav zavedala, da sem prišla rodit. Ko sem dobila umetne popadke mi je odtekla voda, ampak mehur ni bil do konca predrt, tako, da ga je moral porodničar predreti. Do končno sem se odprla ob 19 uri in takrat sem prvič probala pritisnit- grooooza:hudicek: ena druga babica mi je z roko poskušala pomagati iztisnit in mi je od sile kar šlo na bruhanje. Tega pa nisem pričakovala:ups::ups::ups:. tako sem se mučila 45 minut, še prej pa so mi EA zmanjšali na polovico da sem imela občutek pritisniti. Zraven so bile tri babice in porodničar in so me skos vzpodbujali. ena babica me je božala in tolažila, ker sem mislila da otroka enostavno ne bom mogla roditi. Potem so pa rekli naj poskusim sama in :duda: se je začela premikati. Na hitro so si vsi nadeli maske pripeljali 'pribor' in moja :duda: je pokukala na svet. okoli vratu je imela 2x ovito popkovino, ampak je vse ok. ko so mi jo dali na trebuh sem se zaljubila na prvi pogled 9nebesa9nebesa9nebesa. Od pritiskanja so mi popokale žilice na obrazu, tako da sem kar nekaj dni zgledala obupno.
potem je sledilo 45 minutno šivanje. Kljub temu da so prerezali presredek, sem se raztrgala. Tako smo počakali spet nočno izmeno.
Sedaj se pa samo cartamo. Malo tudi jokamo, ker nam nagajajo krči.
O SG porodnišnici lahko rečem vse najlepše. Do mene so se obnašali, kot do najbolj občutljivega otroka.Prvi dve noči je Lucija jokala in sta mi jo sestri pomagali umiriti. sama sem bila prešibka da bi vstala in jo nosila.
Glede hrane pa se nisem zmotila, saj sem prvič jedla šele v torek, saj je od prihoda v porodnišnico in do poroda minilo 17 ur in sem na oddelek prišla šele ob 11 zvečer.
vesela sem da sem se odločila za SG porodnišnico, ker so za mene in mojo pupiko zares dobro poskrbeli.
:bravo::bravo::bravo:osebje sg porodnišnice:bravo::bravo::bravo:
