Zivjo punce,

Kot sem vam napisala sem 25.05.2005 rodila fantka po imenu Vala, tezkegaa 3.560 kg in 51 velikega.

Ob 9.00 zjutraj sem dobila tableto za mehcanje mv (ker sem bila 9 dni cez rok), ob 11 sem dobila prve popadke, kar takoj na 3 minute:bravo:, ampak sem bila tako lacna, da sem ob 12 se pojedla kosilo. Potem pa nekako do 13.30 cakala na mocnejse popadke.

Ob 14.30 sem bila v porodni sobi s popadki na kaksni 2 minuti in to kar konkretno mocnimi - me je kar presenetilo, da tako boli. Ampak sem imela v porodni sobi super ekipo - prijazno in odlocno babico in dve studentki, ki sta mi izmenicno masirali kriz z gumijastimi zogicami:bravo:, ter moza, ki me je drzal za roko in mi menjal obkladke.

Vse je izgledalo super, ob 19.00 sem bila odprta 10 cm in zaceli so se tisti popadki, ko enostavno moras potiskati, ker te v to sili telo, poleg tega pa obcutis neznansko olajsanje, ampak to je kar trajalo in trajalo, v porodni sobi pa je bilo vedno vec ljudi, ki so me gledali in se posvetovali. No, takrat sem zaslutila, da nekaj ni v redu, ko pa sem pogledala se mojega in na njegovem obrazu videla strah sem vedela, da ne gre tako kot bi moralo.

Moj mali ni mogel ven,:((, tako, da je ob 20.00 padla odlocitev, da mi naredijo cr.
Tako nisem izkusila prvega objema, za kar mi je malo hudo, sem se pa takoj po operaciji prebudila iz narkoze in sva se menda z mojim Valom podrgnila z licki.:duda:
Tega se spomnim, tako bolj v snu. Glavno, da je rezultat dober.

Potem pa dva dni na intenzivni in stiri dni na oddelku. Rodila sem v Ljubljanski porodnisnici in ne morem prehvaliti osebja, vsi so bili tako prijazni in pripravljeni kadarkoli pomagati, da so se mi zdeli kot angeli. Mislim, da sem v sestih dneh videla samo eno bolj osorno sestro, pa se to preprosto pogledas stran pa je.
Zdaj se dojimo, pa spimo, pa upam, da bo vse v redu.
Je pa res lepo, ko stisnes k sebi svojega otroka, to je pa nekaj kar presega vse ostalo. Je cista sreca.

Lepo se imejte

M.

:rozica::rozica::rozica:

In jaz spet jočem....:((:((:((:(( kako lepo. Jaz sem rodila približno enako kot ti, le da so pri meni počakali, da je mali le nekako prišel ven, ker se je še dobro počutil. Zato niso delali panike. Sem pa te popadke-pritiskače imela celi 2 uri, čeprav so mi vedno vse rekle, ko čutiš te popadke, vedi, da je konec. Ja, ful ja. Jaz sem si tako rekla, konca pa ni bilo videti. A sem preživela, moj Nejc pa tudi. In sedaj je že star 4 mesece in se imamo prav fino.

Želim ti veliko sreče in veliko cartanja z malim Valom.

:sloncek: Cestitke srecni druzinici! :sloncek:

:rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica: :rozica:

cestitke tebi in tvojemu malcku. Mi je pa cudno da si bila odprta 10 cm in da malcek ni mogel ven, ali je lezal kako drugace.. mogoce pocez?
smrka
:nosecka:33t

Menda, da ni mogel ven, ker se ni spustil tako nizko, in pa zaradi nesorazmerja med njegovo velikostjo (ima čisto običajno velikost) in mojimi notranjimi kostmi.

Je pa imel dva dni na glavici kar veliko oteklino:(

Smrka, je možno veš, tudi jaz sem bila odprta 10 cm skoraj 3 ure, pa ni mogel ven. Ker se je dobro počutil, kar so videli po CTG-ju in ker so mu vzeli kri iz glavice, so čakali, da se bo spustil niže. In tako je to trajalo od 17.30 do 20.00. Vmes sem potiskala vsaj 6x, pa nič. Potem so se mi vrgle babice na trebuh in počasi je šlo. Se je baje s čelom zataknil v mojo medenično kost. Še zdaj ima tako rdečo črto na čelu, baje da bo izginila. Upam.
Če se ne bi spustil v naslednje pol ure, bi mi naredili CR.