Stara bo kmalu tri mesece in pred njo ne sme nihče kihnit ali zakašljat, pa k nobenemu noče, samo midva z možem jo lahko čuvama. Tako grozno začne jokat, da me je kar strah, da je kaj narobe. Če ji kdo kaj reče se nasmeji pol pa fuuuul v :((:((:((.

A je katera imela/ima podobno situacijo?

Hvala za odgovore
LP, Mika
:(

Ali imaš v stanovanju čisto tišino.Jaz sem skozi sama s svojim pikecem in mam prižgan radio celi dan.

Ne, al je radio prižgan al pa tv, pa tudi normalno se pogovarjamo- ne šepetamo. Doma nas je 5+:duda:in je vedno živahno. pred 2 urama, ko jo je mož čuval obrnjeno stran od sebe in sva se pogovarjala, je naenkrat stisnila roke k sebi in začela kričat, da sem jo komaj pomirila. pa moj ati al mama kaj rečeta(živimo skupaj)v grozen jok. do prejšnjega tedna sta pa jo lahko normalno čuvala in je blo bse ok. Pa ko je danes vidla moževo babico:((.
groza me je ko se vstraši, enostavno ne prenesem da ji je hudo.

To ni nič posebnega, je pa neprijetno. Nekaj časa bo pač tako. Naj ljudje, ki se jih boji, ne silijo vanjo oziroma govorijo bolj potiho. Tudi moj se je zelo dolgo časa bal, če je kdo samo rekel kaj bolj naglas takrat, ko tega ni pričakoval. Tudi sama sem morala vedno paziti, da sem začela govoriti bolj potiho, potem pa sem lahko nadaljevala z običajnim tonom. Če pa sem začela kaj govoriti kar naenkrat, naglas, je ves prestrašen pritekel k meni. Torej je bilo to do takrat, ko je že znal teči. Do kakšnega drugega leta, bi rekla. Sedaj, pri treh letih, tega ne opažam več. Eni otroci so pač bolj občutljivi od drugih. Jo bo pa minilo. Glejte na to, da se bo čimmanjkrat tako prestrašila, pa bo še vse v redu.

Eni otroci so pač taki. Jaz sem tudi mislila, da je to od tega, ko nimajo družbe, pa skoz tišino,....dokler se ni naš najmlajši rodil. On se vede točno tako, kot opisuješ. Pa je pri nas skoz šunder:)8):duda:;);). Zdaj je že večji. Se npr. mirno igra na tleh, ko sliši kakšen nepredviden zvok pri vratih od sobe...v tak jok, v hipu je pri meni z nadzvočno hitrostjo:duda:, pa če sem tudi čisto na drugem koncu, tak nepopisen strah... Pa k tujim ljudem tudi noče. Če sem jaz zraven, je ok, če ne je pa groza in strah.
Jaz mislim, da to prinese na svet. Pač rabi veliko varnosti, pa prag zaupanja ima najbrž nižji. Zelo upam, da bo s časom kaj boljše.:ups:

naša se tudi občasno takole prestraši, predvsem, ko je že utrujena in jo nekaj/nekdo preseneti. drugače je družabna in je vedno med ljudmi, navajena na vsakodnevni hrup. po mojem to ni nič takega. tudi mi smo včasih bolj razdražljivi, včasih manj.

Ja, podobno, začelo se je tam okrog 3. meseca. Sva pa včeraj bili v službi na obisku in so jo vsi ogovarjali, pa se je celo smejala, tudi danes na obisku pri prijateljih je kar dobro prenašala razgrajanje otrok, tako, da morda gre na bolje.
Lp, Pikca

moja isto,veckrat ko je padla in se udarila v glavo,je celo bila 3-4 sek.odsotna(nezavesti),tak se je vstrasla,zdaj pa ko pade,se zacnem kao smejat in je vse vredu,ko pa kdo kihne ali zakaslja se tud vstrasi in zacne jokat