Ojla.

Že nekaj časa se odpravljam, da vam tole napišem in malo spravim v dobro voljo s svojo zgodbo, saj sem se, ko sem imela težave, večkrat obrnila na ta forum.

Na kratko moja zgodba: dobri 2 leti nama ni uspelo, imela sem neredne M, spermiogram ok, G ni nič videla. Po 4 ciklih klomifena sem dobila napotnico za Lj, šla sem k dr. Rešu, ki me je poslal na laparo in histero, saj je videl neko tvorbo. SPet sem čakala na datum pregleda v Lj, dobila dr. Voglerja, pregledal me je z UZ (pred operacijo hočejo še sami pregledat), naročila sem se na operacijo pri dr. V. (jan 2010). Po posegu sem čez nekaj tednov dobila M (nič ni rekel kot npr. enim cimram v bolnici, da morava nekaj mesecev čakati). NAročila sem se na preventivni pregled po operaciji in prosila  za klomifen. Mi je napisal, a ga nisem rabila, ker sem - ko bi ga naj vzela - že zanosila. Mislim, da je bilo to že 2. ali morda 3. krog po operacijah (oba posega sem imela naenkrat). Dojenčka pričakujemo še letos.

Moj nasvet je le, da ne obupajte in ne odlašajte predolgo pri G, naj vam čimprej napiše napotnico za Lj, ker vse trajaaaa (na pregled kak mesec, potem na operacijo mesec ali dva, potem okrevanje oz. eni morajo čakati par M, potem ni nujno, da takoj uspe ...)

Srečno vsem!!

Čudovito     !!! Mamo rade take zgodbe!!
Vse srečno do konca in zdravega  v naročje!

Bravo!

_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

ola

čestitke


iiiiiiiiii kaj je to lepo slišat....sploh, ker si imela dr.voglerja tako kot jaz :) :) :), je en tak super dečko.....

samo tebi najbrž potem ni nič našel ali kako....ker za pregrado vem, da ti reče da je treba počakat mesec ali dva oz.posega operacije...je pa ena velika spodbuda za nas ki čakamo plusek....

srečno do konca :) :)

ČESTITAM!!!!!!

cestitke

Hvala, punce! Uf, pri meni je precej našel, ampak sem pozabla, ker se tako al tako nisem spoznala na izraze, na izvidu so pa tudi strokovni izrazi. Po pravici povedano nisem nikoli zgbila upanja, da bi zanosila, zato sem samo čakala ta poseg in "vedela", da bo potem uspelo, mi je bli popolnoma vseeno, kaj je bilo, samo da potem bo. Kot strokovnjaku sem mu popolnoma zaupala. Vedela sem, da "me bo rešil", tako da sem samo čakala, kdaj bo vsega konec in kdaj bom zagledala +. Mislim, da pregrade res nisem imela, sem imela pa na vsakem jajcevodu nekaj, tudi tumor, skratka, vse zapacano in mi je rekel, da pred op. prp. ni bilo nobene možnosti za zanositev, tako da mi je ta stavek dal vse upanje. Drugače bi bilo, če bi rekel, da je bilo vse ok, da so bile tudi prej možnosti, da ne ve, zakaj nisem zanosila ... v tistem primeru bi mi vse dol padlo, tako pa sem vedela, da zdaj pa mora biti, samo upala sem, da bi bilo čim prej! In potem, ko te ta sreča doleti, si misliš, kaj je bilo vsega tega treba oz. zakaj toliko časa čakanja in upanja in skrbi, ko pa bi bilo že 1. mesec jasno, če bi me on pregledal. Ampak ne, potrebno je najmanj leto rednih sp. odnosov (da ne govorim, kako smo lovili prave dni itn., ki jih je težko loviti, če nimaš rednih M), pa klomifen, pa čakanje v lj ... Ampak tako je, nimamo kaj. Vse je za nekaj dobro. Je pa res, da sem takrat, ko je ratalo, vse odmislila - v smislu, da če prej ni ratalo, tudi zdaj takoj ne bo in sem dokaj pozno naredila test - ravno zaradi toliko razočaranj prej! Tako da ... ne obupajte!
Ja, dr. Vogler je res super, čeprav gre vse kot po tekočem traku - ampak tako je pri vseh, ne le pri njemu. Kot obupana ženska vsaka prčakuje malo tolažbe ali kaj, ampak oni se nimajo časa s tem ukvarjat ... 1, 2, 3 in si že zunaj. Ko sem prišla 1. iz UZ, sem si rekla, da če ga zdajle srečam, ga verjetno nebi prepoznala, ker si ga nisem mela časa niti ogledati, pa sem že bila zunaj :) Ampak saj je ok, ogromno je takih primerov in nimajo časa ... vsem pa je cilj, da na koncu zagledamo +, a ne?