Čer!

Doma imamo 2,5 letnega fantiča.živega kot srebro.Že kot dojenček je bil težek karakter(ga ne premakneš nikamor),v vse kar se zapiči,to hoče doseči.zelo je samosvoj,trmast in zadnje čase zelo uporniški.(če kaj pomaga-škorpijonček)že prej smo se ukvarjali z njegovo trmo,ko se spomnim tam nekje od 1 leta.verjamem,da pri enih prej pri drugih kasnej,pri enih bolj izrazito pri enih manj.
ampak mi ga zadnje čase res komaj obvladujemo.kar se tiče vzgoje smo dosledni,kakor se le da.tudi popuščamo ne zlepa.
nikakor se ga ne da preusmerit,zmeraj je korak pred nami.pravi mali teror je.tudi pri psihologinji smo že bili,na mojo željo.kokor ona ,tudi mi vemo,da so v otroštvu obdobja,ki so za razvoj normalna.dala nam je pač navodila kakor jih pač dajo.
hodi v vrtec,tam je bolj malo,ker smo skos bolani.veliko je torej doma,igra se sam zelo malo.zanima ga pač pospravljanje z nami,kihanje,postiljanje,pomivanje posode,.....in pa ok,...obožuje kolo,igre na prostem....

zadnje čase-kak dober mesec se dobesedno dere,kriči za vsako stvar,malenkost,: NE BOM,NE NE BOM.......obup.trudimo se da mi ne kričimo,ga dajemo sedet,ko kaj ušpiči-kot kazen.druge ne zaležejo nič,ta vsaj malo.,kar pač ne bi smel.ko točno ve,da bo šel sedet,reče:OK GLEM SEDET.MAMI JE ŽE 3 MIN MIM.skratka samo gledamo ga.
kriči,da ne bo povedal,ko ga kaj vprašamo,da ne bo razložu,....
PRAVI UPORNIK.ne uboga totalno nič.in vedno pravi da je hud. razloži ne,iz njega ne zvlečem nič.vem da se v njem nekaj dogaja,ker se mi zdi da razmišlja vse črno.drugače je vesele,družabne narave.v vrtcu nima problemov,tudi z navezovanjem socialnih stikov ne.

res ne vem,ali je to obdobje,ki bo pač trajalo,ali ga pa mi lomimo.
VSAK NASVET BO DOBRODOŠEL.

se opravičujem za napake.
še to sem hotela povedati,da vas ne bo zavedlo.zelo je ljubeč in vsi skupaj imamo tudi ljubeč odnos.tako da mu ljubezni ne manjka.in tudi trudimo se da ni vsaka malenkost-NE.ker potem bi bilo lahko vse NE.

joj, kot da bi brala o našem triletniku - sem tudi sama precej obupana
močno upam, da gre res samo za obdobje, čeprav pri nas sumljivo dolgo traja

se podpišem

Enako je pri našem 3,5 letniku. Katastrofa

tudi jaz imam enega karakterno zahtevnega 17 mesečnika. Pa živega ko 100 :) Se tolažim, da tak pač je, vidim iz vaših opisov, da me še mariskaj čaka  

Jej, jej tudi meni kravžlja živčke z identičnimi forami. Zares težko obdobje. Seveda v vrtcu je čisto druga pesem- tam tudi pomisli ne da bi rekla ne, ne bom.
Ni ravno tema -ne, ne bom- ampak prejle mi pride z idejo: "mami a se nisva zmenili da mi ti pospraviš sobo (bomba) jaz grem pa tačas k babici" . (No, seveda jaz o tem nič ne vem ) Jeeejjjjj. Saj bo bolje .

_____________________________

Vse dobro,
* a b i *

zvito

Otroci s tako močnim karakterjem so krasni otroci. Zrastejo v močno osebnost. Pomembno je le, da ga vi prav vodite. Pri tem se mi zdi pametno uporabiti štiri dejavnike. Ljubezen, pohvalo vzpodbudo in postavljanje meja. Z iskanjem dobrega v otroku, s pomočjo pohvale in vzpodbude dobi otrok občutek pomembnosti. Na ta način pridobiva o sebi dobro samopodobo. Poskusite poiskati njihove dobre strani in jih poudarjajte.  
Pomembno se mi zdi, da vi vaše junake prehitite. Kadar je le mogoče mu dajte v situacijah kjer je vedno NE na izbiro dve možnosti: ali boš oblekel to ali to majčko, ali boš pil sok ali vodo. Preverite, boste videli, da se v takem trenutku otrok za nekaj odloči. Kadar ste na igrišču mu že naprej povejte, da so lahko še trikrat pelje po toboganu, potem greste domov. Povejte, da bosta kuhala večerjo, jutri pa spet prideva, če boš sedaj odšel. Nagradite ga, ampak s nečem takim, kot je to, da spet prideta, ali bosta počela nekaj ker rad dela, lahko tudi z njegovo pomočjo pri gospodinjskih delih. Tako odločni otroci morajo biti zaposleni, potem jih lažje vodite. Pri takih otrocih kazen pogosto nima pravega učinka, otroci je tudi ne razumejo.
Otrok ima svoje posebnosti. Poudarjajte pri otroku tisto, kar želite, da raste.
Imam več člankov o vzgoji, lahko se oglasite preko Z.S

_____________________________


Otroško srce je zaklad

živjo!sem šele zdaj utegnila.ko bo odspal svoje 3 ure.vsaj to.
ja sem tudi jaz pogruntala da so taki malčki osebe z močnim karakterjem,ki se ne pustijo takoj zmesti,zapeljati,preusmeriti,....vse bi SAMO SAMI,!!!mi mu kar dovolimo,da tisto kar lahko naredi sam.vidim dabro reakcijo in zatem njegovo takojšne zadovoljstvo.
imam prijateljice,ki imajo karakterno zelo mile in mirne otroke.in včasih sem bila kar malo žalostna,ker sem dobila občutek,da nam vzgoja uhaja iz rok.pa ni to.zelo moramo bit dosledni,predvsem domiselni.
ja problem zinkazazi,je v tem da so hitrejši od nas,da nas na vsakem koraku prehitijo.se trudimo da bi ga mi,a...porkamalorka,....težko je to!!!!!

vidim da jih je zelo veliko takih malčkov.,vem vsi se soočamo s podobnim.vendar pa mi resnično zmanjka idej.popušim-seveda v sebi.

zinkazazi,te kontaktiram.

To je najtežje obdobje do pubertete...od dveh do 4-5ih let. Baje bi naj bila to prva puberteta, zato se pa moramo starši  precej borit, da ji speljemo na pravo pot.

A si predstavljate kako bo v ta pravi puberteti? ...

tako kot je napisala zinkazi mi ravnamo z našo pupo  (danes 4.5let) . Tu pa tam je treba dvignit glas, da vidi da resno mislim...včasih se mi zdi da kar preizkuša mejo, do kdaj bom vzdržala. Ampak je od dveh let do danes velika razlika in sedaj bi komot imela še drugega , medtem ko pri hčerinih dveh letih nisem nato niti pomislila..

ko s takimi otroci ustvarimo dober odnos brez zmagovalcev, ugotovimo, da so to krasni otroci. so pa v prednosti, kajti iz vodljivih otrok zrastejo pogosto preveč vodljivi ljudje, kar ugotovimo šele, ko odrastejo. iz otrok z močno voljo zrastejo uspešni ljudje. nagrada pa so dobri odnosi za vse življenje. problem je, če pri vzgoji močnih osebnosti poskušamo biti zmagovalci za vsako ceno, potem so ti otroci večni uporniki.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

zinkazi, pri naši pupi se to že vidi. Vzgojiteljica mi je rekla, da  vodi celo skupino, v pozitivnem smislu. kadar imajo lutke,  organizira ponovitev, ali pa ponovijo, kako so se z avtobusom peljali v mesto in  zložijo stole kot v avtobusu ipd. Posebna čast jo doleti, ko prinese v vrtec knjigico in jo pripoveduje pred počitkom. Enkrat je mož prišel po njo in je z otroci gledala knjigico in jim jo pripovedovala. Nisem mogla verjet, da lahko pritegne svoje vrstnike

Se pa jezi, kadar ji kaj ne uspe, pravzaprav pošteno popeni, takrat jo moram umirit in ji povem, da bo naslednjič boljše....včasih je preveč zagnana.

Meni se tudi zdi, da se je v zadnjem casu nekako "humanizirala", moja mislim, da ne bo slucajno kaksne uzaljenosti .

< Sporočilo je popravil Mič II -- 28.4.2009 18:49:24 >