Moji tašči so pred 4-imi meseci odkrili raka in takoj je sledila operacija. Odstranili so ji vsa rodila (maternico, jajčnike,.), del črevesja,... Po operaciji je kar lepo napredovala, sedaj pa se je rak razširil in nima apetita, nič ne je, pije zelo malo, čist je shirana (sama kost...res groza). Samo leži in vstane le, če mora na wc pa še to komaj prileze, vstati pa ne more več sama, ji moramo pomagati....tako da je 100% odvisna od pomoči. Jaz ji pomagam kolikor lahko in sem bila tudi z njo na urgenci in ji zamenjam plenico in umijem po potrebi...vendar pa se njeno stanje tako slabša, da verjetno že jutri ali pa v roku enega tedna ne bo več mogla niti sama do wc-ja, torej bo nepokretna.
Kam naj se obrnem po pomoč (sociala, dom?)...K sreči sem bila ravno ta teden, ko se je stanje drastično poslabšalo, na dopustu in zato lahko skrbela zanjo, a kaj zdaj ko bo treba v službo in bomo doma šele ob 5-6-ih popoldan...pa še majhnega otroka imam, tako da bo tole res težko. Pa ne narobe razumeti, jaz ji rade volje pomagam, ker jo imam rada kot svojo mamo (ja, tudi to je možno, da se s taščo tako dobro razumeš ...)in mi je hudo, da se ji to dogaja...Živimo v isti hiši in moj mož cele dneve dela,...finance pa nam ne dopuščajo, da bi si lahko najeli pomoč...praktično tudi za dom ne zberemo, saj je tašča zapufana do vratu...midva pa tudi. A je katera že rabila takšno pomoč oz. ve na katere institucije se lahko obrnem?
Hvala za nasvete!

Center za socialno delo, kjer ti dodelijo pomoč na domu. Ti pa prejemaš dodatek za pomoč in postrežbo zanjo, če zanjo tudi skrbiš. V skrajni sili se lahko tudi zaposliš preko CSDja kakor njena družinska pomočnica in za to dobiš plačo.

Jaz ti lahko povem isto ko Kerensa.
Pa držite se

_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...

ja, ampak a je ta pomoč na domu samo ene 3x na dan, ker to bo premalo. Doktorca je včeraj rekla, da naj si kar poiščemo eno pomoč, ker jo bo potrebovala 24 ur...ker so baje včerajšnji izvidi porazno slabi...in se lahko pričakuje najslabše...  Jaz imam redno službo, tako da zaposlitev preko CSD-ja ne pride v poštev...Hudo bo, vem da bo,...upam le, da ne bo preveč trpela...nikomur ne privoščim takega gorja

CSD vam lahko pomaga pri plačilu negovalke. Ampak ne v celoti. Višina pomoči je pa odvisna od tvojih in moževih dohodkov. Pa tudi od tega, ali imate še kakšnega družinskega člana, ki bi lahko prihajal pomagat, ne glede na to, kje tašča živi.

Hm, kar se pomoci tice zal ne vem.

Kolikor pa vem, da ce se je v zadnjih dnevih oz. tednih tako poslabsalo, verjetno tudi ne bo vec dolgo trajalo, da bo odsla od nas, ce lahko tako recem. A bi si mogoce lahko ti ali tvoj moz se vzela malo dopusta, da ste te zadnje dni vi ob njej, in ne kaksni novi obrazi. Ali mogoce tvoji starsi, kaksni prijatelji, sorodniki, pa se malo izmenjujete.

Zelo mi je zal da je prislo do tega in da morete biti price temu kako gre ljubljeni osebi iz dneva v dan slabse.


_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Žal mi je da morate to preživlajti. Ko berem ta tvoj post se, se spomnila na mojo že pokojno babico. Težko je.
Čim bolj izkoristite čas, ki vam je na žalost še ostal. In čim manj novih obrazov. Se strinjam z ostalimi. Naj nekdo ostane doma, kdorkoli od sorodnikov in naj vama pomaga v teh  težkih trenutkih.

Držite se

Kaj pa da bi se z zdravnikom zmenila, pa katermu od vaju napiše bolniško za otroka, da se lahko za taščo poskrbi. Če je pa tako hudo pa prav dolgo ne več zdržala. Ko je bilo z mojim tastom, smo ga imeli le še tri dni pri sebi.

Naš dedi je umrl prejšnji teden ravno zaradi raka, vendar smo imeli srečo, da je šlo vse zelo na hitro in je skoraj do zadnjega hodil na stranišče. Pripada ti pa pomoč na domu prek sociala, kot so ti že predhodnice napisale.
Držite se, vem kako hudo je za vas

poznam tako sitacijo, le da se je pri nas vlekla 3 mesece in smo bile mami, sestra in jaz doma. Hudo je, ko gledas cloveka v takem stanju.

Nam je zdravnica svetovala, da ce zelimo nam bo napisala napotnico za bolnico, da ga zadrzijo par dni, da si opomoremo- ker je bilo tudi za nas eno veliko trpljenje. Pa smo si rekle, da ce bo res hudo, jo bomo prosile za pomoc.

No, po ene tednu, ko nam je to predlagala in treh mesecih totalne nepokretnosti, je oci umrl. In smo bile vesele, da je umrl doma, ne pa v bolnici z neznanci. Predno je umrl, nam je uspel povedat, da nas ima rad.

Upam, da ti vsega tega ne bo potrebno dozivljat!Vprasaj osebno zdravnico, da vam pomaga, ce ne drugega z nasveti!

no vidite, kako imate nekatere srečo. 

eh, zdaj pa resno. tisto prej je bil hec. mal črnega humorja.

moji tašči so tud pred leti morali odstranit komplet vse, ker je v maternici imela neko zatrdlino. 2 leti ji je nemoteno rasla - kljub rednim pregledom pri G -  in je ni in ni našel. ne vem kako je to mogoče. našli so jo šele, ko ji jezačela pritiskat na sečevod in ni mogla več na vodo. še takrat je G rekel, da ni nič. ampak ji je vseeno dalnapotnico za urologa. pa so jo poslali na rentgen. posledično je šla na OP in so ji odstranili komplet vse z jajčniki vred, tako da je pol morala jemati hormone (ali pa jih še jemlje - ne vem). se je pa izkazalo, da tkivo ni bilo rakasto.

zdaj pa pomisli - če bi ne šla na rentgen bi bila lahko zdaj že fertig - ker bi ji tisto nemoteno raslo naprej . nekateri dohtarji so res samo še za staro šaro!

Poskusite ostati ob njej, če se z njo lepo razumete.

Dopust, bolniška, izredni neplačani dopust, če to zmorete

a se ne dobi lahko tudi dopust oz kot bolniško z nego družinskega člana? a je to samo za zakonce?

Če je tašča tako bolana si pri njeni osebni zdravnici uredi dodatek za tujo nego in pomoč  ( oziroma postrežnino), saj ji glede na njeno zdravstveno stanje pripada. Prav tako lahko prosiš osebno zdravnico, da ti izda delovni nalog za patronažno službo, ki bo taščo obiskala vsaj 1x dnevno.  Obrneš se lahko tudi na center za socialno delo in pa seveda na društvo HOSPIC, ki obiskujejo in nudijo pomoč takšnim bolnikom, kot je tvoja tašča in njihovim svojcem, ta pomoč pa je brezplačna. LP

Hvala za podporo... Stanje s taščo je še slabše, tako da zanjo skrbim vglavnem jaz. patronažna pride pogledat 1x na dan rano in jo po potrebi oskrbi. Je pa zelo grozno gledati človeka, ki umira, vendar ona je pozitivna in zelo potrpežljiva in verjame, da se ji bo stanje izboljšalo...vsaj to... Celo k eni zdravilki bi rada šla, samo ne vem kako naj jo sploh spravimo tja, danes si gremo sposodit invalidski voziček...Najbolj grozno je, ker ona ne ve, da je stanje tako slabo, da se ji ne da pomagati in ji bodo ti zdravilci le predpisovali spet neko prehrano in dieto pa za to fajn zaračunali. (ta zdravilka hoče 30.000) Mi jo bomo peljali že zaradi nje, čeprav ji žal ni več pomoči, saj tako ali tako nič ne je in je že na 40 kilah ali pa celo kaj manj...
Ja žalostno je to življenje, da moraš tako umreti...žal mi je za mojega sina in njo, ker ga ima tako zelo rada in ga ne bo vidla odraščati...Ah... ...sej sploh ne morem več, tud jaz sem že čist izmučena...
No hvala vsem...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Žal mi je...  Me kr stiska, ko se spomnim kako smo mi podobno doživljali pri mojem dedku...Dedi, počivaj v miru. Rada te imam.

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)