Imam sinčka starega 2 leti in 2 meseca. Čuva ga moja mama. Zdaj se je ponudila priložnost, da ga dam v vrtec v mojem kraju. Stalno sem bila za to da ga dam v vrtec s 3 leti, sedaj pa sem začutila, da otrok potrebuje družbo, potrebuje otoke. Mama čuva le njega. Z drugimi otroci ima stika nekaj ur na teden ( bratranci, sestrične, prijatelji). Takrat kar žari od sreče in se z njimi full igra. Problem, ki me pesti pa je, da je zelo pogosto bolan, prehladi, bronhitisi...
Kakšno je vaše mnenje, naj ga dam v vrtec ali počakam in ga dam kasneje. Kakšne imate ve iskušnje?

Hvala za odgovore in lep pozdrav!


Barbara

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 7.11.2007 18:26:02 >

Jaz osebno bi ga dala vsaj za štiri ure dnevno!

Jaz bi ga vpisala,čene drugo vsaj za 4 ure

Sem bila jeseni na istem kot ti.
Kljub temu, da je bil v zadnjem mesecu 2x bolan (vneta ušesa), bi se še 1x odločila, da ga dam v vrtec.

Sej eni pravijo s 3 leti je bolje, pa z 2 leti je bolje...vsak po svoje...ampak jaz vidim, kako se imajo luštno v vrtcu...saj pri moji mami je tudi fino, ampak tam je čisto drugače...pojejo, rišejo, packajo s testom...super je!

Daj ga, če imaš možnost, če bi se izkazalo, da nikakor ne gre, ga še vedno lahko izpišeš.

Daj ga v vrtec, ko bo bolan ga lahko čuva mama,bolan bo tudi če gra z 3 letom.

Zagovarjam vrtec in ne vem zakaj otrok ne dajate v vrtec takoj ko grete v službo?Med svoje vrstnike in družbo?Kak je lahk otročku babica vse?
Ja v vrtec ga vpiši,si že itak sama opazila,da ga družba osrečuje

tud jest zagovarjam vrtec.daj ga v vrtec.bolan bo tud če ga daš drug let v vrtec

za otroka je najbolje, da je v domači oskrbi do 3 leta starosti. gotovo se ima fino, ko se igra z drugimi otroki, ampak še pomembnejši pa je občutek, da je na varnem doma, kjer vse pozna in ve kako gre in zakaj se gre. v tem obdobju je to pomemnejši občutek, kot pa socialna interakcija z ostalimi otroci. sicer pa tako ali tako praviš, da stike z otroki vsemu ima. morda se raje potrudi v tej smeri in ga večkrat pelji še na kake dodatne otroške aktivnosti - ure pravljic, igrišča, itd.

po mojem prepričanju, pa otrok tudi precej laže sprejme vrtec pri 3 letih kot pri 2 letih, ker je čustveno zrelejši in sposobnejši sprejemati nove stvari. tudi moja punčka ima zelo rada otroke in je kot si rekla ti, kar žarela vedno ko se je igrala z drugimi otroci, pa smo imeli potem kar težave v vrtcu (ne z zdravjem, ampak s privajanjem...). tako, da če bi bila jaz na tvojem mestu, je do 3 leta ne bi dala v vrtec. sploh, če si zadovoljna z maminim varstvom. in še sploh, če je dosti bolan. potem zna biti še več, kar pa ni dobro niti zanj, niti za druge otroke v vrtcu...

no tako je vsaj moje mnenje.

dobo odločitev ti želim,
roberta   

Z obema odstavkoma se ne strinjam.

1. Otrok ima povsod občutek, da je "varen", če se z njim ravna normalno, če se z njim ukvarja. Otrok zelo hitro spoznava druga okolja, tako tudi vrtec in se nanj navadi. DOsti hitreje in lažje, kot to sprejemamo in verjamemo mi, starši.

2. Ob takšnih trditvah se spomnim moje sestre, ki je stara 30 let in še vedno ne more pozabiti groznih občutkov prvega dneva vrtca, v katerega je šla s 3 leti. In to ravno zato, ker je bila čustveno zrelejša in je stvari sprejemala bolj "zavestno", kot pa 1,5-letnik. Tri leta stari otrok že ve kaj je strah, mu je nerodno, čuti raznovrstne "stiske", v primerjavi z 1,5 ali 2-letnim, ki takšne stvari sprejme kot dejstvo oz. kot nekaj vsakdanjega in samoumevnega.

Torej jaz sem absolutno ZA vrtec.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Otroku do tretjega leta je doma čisto fino. Šele po tretjem letu pogreša družbo otrok. Noben mi ne bo rekel, da je otroku pri enem letu boljše v vrtcu kot pri babici. Babica se igra samo z njim, kuhata, zalivata rožice.... To je za tako majhnega otroka cel žur, ampak ne samo dejanje ampak tudi pogovarjanje... Starejšemu otroku pa je to čisto premalo. Seveda ima tudi vrtec svoje prednosti.

Če je otrok res precej bolan ga obdrži doma. Bolan bo tudi v vrtcu, tako da ga tam itak ne bo nič ti boš pa položnice dobivala. Drugo leto pa obvezno v vrtec.

< Sporočilo je popravil faca -- 7.11.2007 9:51:55 >

jaz bi ga dala v vrtec

S tem se ne strinjam. Moja je šla v vrtec z letom in pol, uvajali smo jo samo en dan. res pa je pri letu in pol že vse gvorila in se je dalo z njo že vse zmenit. Še vedno noro rada hodi v vrtec, zna vse pesmice, rada ustvarja in tko, Je bla lani več bolna ampak smo preživeli. Brez vrtca ni otroštva. Njuna babica jima ne bi mogla tolko nudit, saj bi risali pa bli zunaj ampak kdo bi pa z njima ustvarjal (od ustvarjanja sta odnesla ogromno znanja in spretnosti).

jaz sem za vrtec, če res ne gre pa otroka pač izpišeš pa je

se popolnoma ne strinjam s teboj, če grem po tvojih točkah:

1. z biti "varen" sem mislila na čustveno varnost, na gotovost, na prepričanost, da bo vedno nekdo pomemben (mama, oče) tam za otroka, ko ga bo ta res potreboval. in to, vsaj mislim, v vrtcu otrok ne more dobiti, saj je poleg njega tam še 18 otrok, ki imajo prav tako velike čustvene potrebe, ki so verjemem, pomembnejše od fizičnih potreb. da otroka ne more biti strah pri 2 letih, da ne čuti stiske????? pojdi naslednji septembrer v katerega od vrtcev, ki prakticirajo kratko uvajanje otroka (npr. 2 urnega) in bodi tam, ma kje, še pol ure ti ne bo treba biti. groza. verjemi. otroci so prestrašeni, jokajo, hlipajo, kličejo za mamami, v očkih pa taka groza, da se je ne zna popisat. in ja, saj vzgojiteljice se ukvarjajo z njimi, a... vseh 18 ne morejo imeti v naročju, kajne? vseh 18 ne morejo tolažiti, kajne?  in tako je en v naročju, drugi pa po kotih, ali na vratih, ki se ne dajo odpret, ker imajo verigo gor. strah?  večji kot si lahko ti ali jaz kadarkoli predstavljava. ker midve že znava razumsko razmišljati, oni pa razmišljajo le s čustvi (kako se počutim...). da pa se 3 letnik nekaj zapomni, 2 letnik pa ne?  koliko spominov pa imaš ti, ko si bila stara 2 leti. jaz prav nobenega, medtem ko se iz 3 let že kar nekaj spomnim. poleg tega, pa niso samo zavedni spomini, so tudi nezavedni in ti... vsaj po mnenju večine psihoterapevtov igrajo precej večjo vlogo kot zavedni. kar pomeni, da tudi 14 dnevni jok na začetku vrtca nekje gotovo ostane in verjetno ne občemi le tam, ampak dejavno vpliva tudi na naša poznejša doživljanja in ravnanja.  

2. tako kot otrok pri 3 letih razume več govora, tako kot je zmožen rešiti večje intelektualne probleme, tako kot je že bolj "razumen", tako mislim, da je tudi čustveno zrelejši od 2-letnika. In to pomeni, da je že bolj samostojnen, da je bolj samozavesten, da se bolje znajde v novih prostorih, med novimi ljudmi, med novimi stvarmi. Gotovo se lahko strinjamo, da je vsega tega "razumevanja" z leti vse več - vsaj moralo bi bili, če je vse v redu.

So pa seveda izjeme med otroci, ki so že pri 1 letu lahko povsem brez težav v neznanih okoljih in jim zato tudi vrtci ne delajo težav, a vseeno menim, da je otrokov prostor prvih treh let pri starših doma. Tako je vedno bilo v preteklosti, šele v sodobnem svetu se gremo novotarije, ko otroke dajemo stran od sebe in jih ne vzgajamo sami, ampak vse kdo drug. In vem, nimamo zares izbire, v službe moramo hoditi za preživetje, a če ima kdo na voljo drugo opcijo, pa mislim, da jo je smisleno takoj zagrabit. Pri tem mi pritrjujuje tudi vsa storkovna literatura zadnjih let o razvojni psihologiji, tako, da če ne verjamete meni, si lahko prebereš tudi tam.   

roberta

Jaz sem definitivno za vrtec.

Moja prva je šla pri 1. letu v vrtec, druga pri 11. mesecih. Uvajanje je bilo pri prvi kar naporno, pri drugi je šlo povsem brez težav. Sedaj obe zelo radi hodita v vrtec.

Zdravstvenih težav v vrtcu ni bilo NIKOLI! Starejša je bila v 3 letih vrtca doma 2x po 1 teden, mala od septembra do sedaj še ni bila doma (trkam na les).

S tem se absolutno ne strinjam. Otroci se zelo navežejo na vzgojiteljice in le-te jih znajo lepo pocrkljat. Sicer mala verjetno ne bi vsako jutro stegnila rokic proti vzgojiteljici in se ji na vsa usta nasmejala. Ta velika pa še vedno hodi "na obisk" k vzgojiteljici, ki jo je imela lansko leto in sta se imeli ful radi. Res.

Poleg tega je v 1. starostnem obdobju 14 otrok v skupini, torej tvoj in še 13 drugih.

Poleg tega pa še nisem zasledila, da bi se kdaj kdo vprašal, če ni mogoče tudi za stare starše bolje, da daš otroka v vrtec. Ne vem no, meni se zdi čuvanje otrok kar naporno delo, tko fizično kot psihično in ne bi tega nikoli naprtila starim staršem, čeprav vem, da bi bili oboji in moji in moževi pripravljeni čuvati dekleti.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Z dvemi leti bi ga tudi jaz dala v vrtec. 11 mesecev se mi zdi pa prezgodaj in mi je fajn, da smo imeli tako zagnano babico, ki je komaj čakala, da pride ta mala k njej v varstvo. Pač imamo srečo, da imamo to možnost.

S tremi leti bo šla pa v vrtec, prej ne, ker enostavno ni možnosti (mlajših ne jemljejo in drugo leto je na vrsti letnik 2005).

Naša ta velika je šla pri 3,5 letih in obneslo se je prav super. Rada hodi v vrtec, ima že veliko prijateljic in imela je samo manjšo krizo po dveh tednih. Sva jo pa res začela že doma pripravljat na to spremembo. Ogromno smo se pogvarjali okoli vrtca in tudi knjige smo brali na to temo.

Jaz sem šla tudi pri treh letih, ker je bila tako dolgo moja mama doma, moja sestra ravno tako, in nobena od naju nima travm.

Jaz ga nebi dala v vrtec. Otrok se socializira tudi drugje ne samo v vrtcu. Sploh pa do 3 leta (psihološko rojstvo otroka).
lp

_____________________________

Če ste sklenili da nekaj zmorete, potem imate zagotovo prav.