Kaj vse partnerje- osebe privede  do tega, da se razideta? Večletno skupno ustvarjanje veze, družine, doma,... in potem gre vse v nič.

Po eni strani res, občudujoče vredno, da se naredijo tako težki, korkai marsikdo jih ni zmožen.  Si ne upa, prelaga, upa na boljše čase. Le močna volja in upanju po boljših časih, morda tudi vera, žene naprej?

No, soočla sem se z nenadno ločitvijo sicer še ne uradno, enih znancev- in to zaradi - seveda drugega partnerja. Grozno je to, da vzgojitelj pusti doma 4 letnega sina, .... in preprosto gre!!!


_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje


http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

Zaradi lenobe.
Ker je preprosto lažje zbežati stran od problemov namesto se soočiti z njimi in jih sproti reševati.

Imas prav, nekaj let skupaj ustvarjas, se odpovedujes, prilagajas, potem pa vse skupaj nic.
 
Zame je eden glavnih razlogov, zaradi katerih bi se zmeraj locila: laganje in varanje.

 Moje mnenje je čist isto.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Jaz lahko zase rečem da vem da bi se ločila edino v primeru da mi partner laže in v primeru da me udari.

Vse drugo bi probala rešit če bi se dalo, nikoli pa nebi oprostila laži in udarca.

S tem bi se tezko strinjala. V dolocenih primerih je sicer tako, vendar, zdi se mi, da v zanemarljivem stevilu. Celo se mi zdi, da prav to soocanje s problemi in lastnimi custvi in custvi partnerja marsikdaj ponudi locitev kot najboljso moznost. 
Sicer je pa vzrokov za locitev toliko, kolikor je zakoncev na tem svetu. Vsak ima drugacno ozadje, drugacno razumevanje, drugacne sanje in pricakovanja. Vsak ima drugacno lestvico sprejeljivega in nesprejemljivega. In vsak ima svoje vzroke. Vzroki za locitev niso vedno tudi motiv oz. trigger, ki sprozi locitev. Ozadje je manj ali vec vedno prisotno. V vecji ali manjsi meri. Zato odgovora zakaj se ljudje locujejo ni. Odgovor se prepleta med vse ravni clovekovega zivljanja, njegove intime in znacaja. Prelomno je pa tisto, da ne zelis, ne zdrzis, ne mores, noces vec tako kot je. In gres naprej. Bolece za vse vpletene, vendar dolgorocno verjetno pametna odlocitev.

Jaz sem preživela ločitev. Ne mojo ampak od staršev.
In vam povem da je škoda da se nista ločila že prej. Ker šele po ločitvi smo vsi lahko normalno zaživeli.
Oba imata svoje napake. V zadnjih 10-ih letih sta se samo še kregala in včasih tudi tepla. Pa težko rečem da je eden večji krivec.
Karakterno sta si tako različna da enostavno nista mogla več biti skupaj. Nikoli se nista fiksno pogovorila in dorekla določenih stvari. In v 25 letih se je toliko nabralo vsega da so razmere postale nevzdržne. Edini izhod je bila ločitev.

In res je težko debatirati zakaj se nekdo (ne) loči. Bolje da dva gresta narazen, kot pa da sta skupaj v pelu. Verjemite mi. Ker to je nekaj najhujšega kar človek lahko doživi v življenju.

_____________________________

VČERAJ JE ZGODOVINA. JUTRI JE SKRIVNOST. DANES JE DAR!


NAJBOLJŠE NE PRIHAJA SAMO. PRIHAJA V DRUŽBI VSEGA (Tagore)




Moški so najpametnejši med seksom, ker so takrat priključeni direktno na izvor
inteligence.

No ja jaz bi se ločila če bi me pretepal, lagal, varal. Da bi prebolela da je npr. eno leto imel ljubico? Nikoli.
Otroci pa tudi niso neumni..da sta dva skupaj samo zaradi njih in se prepirata..otrok to čuti in vidi.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Tudi jaz sem preživela ločitev mojih staršev. Me je grozno prizadelo. Od tega je minilo 25 let in še vedno se tega spominjam s težkim srcem. Se strinjam, da če dva ne moreta več funkcionirati skupaj, da morata iti vsak svojo pot, vendar to morata obvezno med seboj razčistiti in v primeru otrok tudi njim na ustrezen način razložiti situacijo. Meni jo nista. In zaradi tega trpim še danes.

In kaj se je zgodilo meni? Tisto, kar si zase in mojega otroka nisem niti najmanj želela. Sinov oče me je zapustil, ko je imel sin 4 mesece. Zakaj? Uradno zaradi druge partnerke. Neuradno pa je veliko nerazčiščenih zadev med nama. In on je šel izključno zaradi tega, ker se je ustrašil odgovornosti. In je dal rep med noge in zbežal pred problemi. Bo tudi z mojim sinom tako? Vzorci se radi ponavljajo iz generacije v generacijo...dokazano.

In nekako menim, da so najpogostejši razlogi za ločitev lenoba, beg pred odgovornostjo, način reševanja problemov, v majhnem procentu pa je res tista prava ljubezen. Kdor pač verjame vanjo.

In še nekaj: otroci so tisti, ki tukaj najbolj trpijo...in najtežje sprejmejo ločitev staršev.

< Sporočilo je popravil plenicka -- 23.3.2007 17:09:32 >

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Jst sem preživela svojo ločitev.

Kaj je bil vzrok? Pojma nimam. Še vedno mislim, da sem bila najboljša možna žena. Ampak očitno še vedno ne dovolj dobra. Ali pa vsaj nisem bila tisto kar je iskal.

11 let je bilo lepih, saj so bili vzponi in padci iskanje skupne poti...odpovedovanje vsemu kar je meni nekaj pomenilo - njemu pa ne. Čakanje na vse te stvari, na dom družino ... In potem ko je končno prišel čas za to da si to ustvariva, je spoznal drugo.

Lepšo, boljšo, ambicioznejšo in mlajšo. Ona mu je nudila in mu (verjetno) nudi to kar želi in potrebuje. In kar mu jaz nisem znala nudit, neglede na ves trud in odpovedovanja, zatajevane želje in podobno.

In nekega dne je sklenil, da ima pravico do sreče in da sem jaz samo kolateralna žrtev pri iskanju njegove sreče. In tistega dne sem postala bivša.

Ampak tistega pravega vzroka še vedno ne vem. Čeprav mi je ob odhodu povedal, da nisem dovolj ambiciozna in lačna uspeha, da sem mu bila 11 let mlinski kamen okrog vratu.

No iz tega lahko sklepaš, da včasih še sami ne vemo kaj je do ločitve pripeljalo.
Enoznačnega in vseobsegajočega odgovora na to vprašanje ni.

Meni se zdi, da pride do veliko ločitev zaradi različnih vrednot. Enemu nekaj pomeni veliko, drugemu nekaj drugega. Dajeta si napačne reči in sta oba nesrečna, hkrati pa prepričana, da onadva dajeta drugemu tisto, kar drugi rabi.

Drugi zelo pogost vzrok pa je po moje zgoraj naveden: lenoba, beg iz realnosti namesto dela. Partnersko življenje je strašansko naporna reč, ogromno je dela, kar priznajmo si, ni vedno luštno in fajn, in če nekomu to ne gre od rok, pa če mu to ni smisel življenja, se zgodi, da raje pobegne kot da bi živel nekaj, kar mu ne paše.

Moja starša sta se ločila, pa bi se morala že prej. Ni bilo nič travmatično zame, mislim da tudi za brata ne. Bolj travmatično je bilo življenje v skupnosti, kjer se dva kregata, pa stalno trpiš npr. z materjo, ker jo non stop vidiš kot totalno izkoriščanega človeka. Jaz sem se tudi ločila, ker si je moj ex našel žensko in še po enem letu ni prenehal z njo. Vendar ni bila vzrok ona, vzrok so bile najine različne vrednote. Nisva si dajala tistega, kar je drugi rabil.

Meni se pa zdi,da so pri ločitvah največkrat  krivi starši.Ker se eni nonstop vmešavajo v življenje mladih.Potem so tukaj mamini sinčki,ki raje poslušajo mamico kaj bo rekla kako to naredit kam it kdaj srat še tolko,da je ne vpraša,če lahko ****a in kdaj.Sama sem to doživela in odšla.In,ko je bilo konec vsega mojih živceh in skoraj kaj drugega se je prijokal k meni in me prosil da bo zdaj res šel na svoje naj pridem nazaj.Takoj bova iskala stanovanje je rekel.Hvala lepa za pet let sem rekla nikoli več ne prestopim tistega praga in ga tudi nisem čeprav mi je bilo težko ampak zdaj mi ni žal.Po petih letih je dojel zakaj sva se prepirala.Pa ne samo to še varal me je pred mojimi očmi.Nima veze sem mu vrnila.Ampak sem pa sigurna še dandanes,da bi lahko bila skupaj,če nebi bil mamin sinček.In danes je star 36 let in je še vedno doma pri mamici,ker nesme drugam.In povrh vsega je še sam kajti za njegovo mamo nobena ni dobra in ga vredna.Se mi kar smili.

Jaz sem se ločila zaradi fizičnega in psihičnega nasilja in zaradi nezvestobe.

Pa ne z moje strani, seveda.

Tukaj se nimaš kaj pogovarjat. Vstaneš in greš. Čimprej, tem bolje.

Zakaj ločitev? Težko je posploševati. Bi kar citirala-vse srečne družine so podobne druga drugi, vsaka nesrečna pa je nesrečna na svoj način.

Takega malega lušnega škrata je zapustil?  

Pomembno je, kako ga boš ti vzgajala in mu stvari razložila. Pričakuj pa, da mu bo enkrat v puberteti postal oče zakon in bo vse kar je storil kul in prav. Naj te ne prizadane.

_____________________________

nof = nos
mama, nona = telefon
vala = hvala
vion = avion

Kaj pa vem ? MOgoče zaradi tega, ker ljudje vse prehitro delajo zaključke, ker si eden drugemu ne namenijo dovolj časa, ker jim je lažje poglavje zaključiti, kot pa se poglobiti v razmerje in ga poskušati rešiti (Pikec je lepo opisal življenjski primer, ko eden popušča, drugi pa niti za milimiter).

Zame je razmerje  odnos enakovrednih partnerjev, ki temelji na spoštovanju in sklepanju kompromisov. Včasih popusti eden, drugič drug, drugače ne gre. Ko to spoznaš, poleg malo sreče in zdravja, si v skoraj idelanem razmerju . Kako že pravijo "Brez muje se še čevelj ne obuje", in tudi pri tem brez nič ni nič.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Lolipop - zavedam se, da bo veliko odvisno od moje vzgoje...naj se sliši še tako grdo upam, da si bo moj sin našel kakšnega drugega moškega vzornika kot svojega očeta. Ker so njegova dejanja zelo podobna dejanjem njegovega očeta...

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)