Pozdravljene punce!

Malo se moram izpovedat, da me boste potolažile in bo svet potem čisto drugačen kot ga vidim sedaj. Pa ne zamerite, ker bom anonimna. Že kar lep čas se trudiva za , pa ga ni od nikjer. Vsak mesec sva čakala, da pride najin trenutek življenja, ko bova vzrla ... Sedaj pa je nekaj prišlo vmes in morava vzeti kredit, da si poiščeva novo gnezdece in tako ne bova imela dovolj $ še za enega. Zaposlen je namreč le partner, jaz sem absolventka. Že tako nama bodo morali posoditi tudi starši... In najino malo bitje bo moralo še malo počakati, leto, dve da tudi jaz začnem delat in nam bo malo lažje. Sedaj čakam, da pride . Mora priti, drugače se mi bo zares zmešalo. S  kreditom... si sploh ne predstavljam kaj bi bilo, če bi zanosila in to povedala mojim... še za naju morajo skrbet...
Toliko upanja, toliko želja, pa so se v trenutku razblinile kot meglica. Mene pa tako boli, stiska pri srčku ... tako si ga želim, oba si ga želiva... srce to ve, razum pa pravi naj še malo počakava.
Sicer moj pravi, da le jaz delam paniko, pa da če bi bilo tako, da noben delavec v proizvodnji niti enega otroka ne bi imel... ampak mojemu želim nuditi vse... le od ljubezni se žal ne da živeti, žal... In  že cel teden kot dež zunaj in si pravim, da ko ima mlade je res od sile...


Lp, Anonimka

glej, jaz sem sicer skrajno racionalno bitje, kar se tega tiče in sem čakala, da diplomiram, magistriram, se zaposlim in si uredim domek...in šele potem sem dočakala dojenčka...pa ti bom zdaj rekla, da se nikar ne prenagli!!!!!

če vama je končno uspelo, se boste že nekako znašli. v življenju vedno lahko pride "nekaj vmes", pa se potem nekako znajdemo. sicer ne poznam vajine situacije in zato ne morem kaj bolj komentirati. ti pa lahko povem, da ko sva midva čakala na najin trenutek, sem se dostikrat spraševala zakaj sem tako dolgo čakala in ali mi bo sploh kdaj uspelo. ne naredi nekaj, kar boš v prihodnosti obžalovala.



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Življenje nam včasih res riše čudna pota. Mi pa smo zato, da po njih hodimo, in se spopadamo s pastmi na njih. Eni jih bolj, drugi manj uspešno rešujemo. Vsi pa pridemo na cilj.
Praviš, da se že lep čas trudita, da dobita .  Sklepam, da imaš občutek, da vama je uspelo ravno zdaj, ko 'ne bi bilo dobro' oz 'ni pravi čas. - kar se tiče finančne plati, ker pač je prišel vmes večji strošek za stanovanje. Povem ti, kaj bi jaz naredila na tvojem mestu in bi bila . Jaz bi otroka obdržala, kajti, če sem si tako dolgo želela, da uzrem , potem se sedaj, ko mi je dano, ne bi  odpovedala. Prvi 2 leti itak storški za  niso tako veliki, po tem času pa bi se moja poklicna pot pokazala v bolj jasni luči.
Napisala sem, kaj bi sama storila - ti pa se odloči po svoji vesti - in, kot ti je svetovala že Magi - ne stori nekaj, kar boš kasneje obžalovala.
Kakorkoli se boš odločila - upam, da zate pravilno. Pa javi, kako.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Naj še jaz nekaj dodam... Jaz in moj tudi delava na  . na žalost še nič ni bilo, a upam, da bo kmalu. Vglavnem, tudi midva načrtujeva poleti vzeti kredit za hišo in glede na to, da mam jaz zelo slabo plačo, sem se že spraševala kako bo zneslo s krediti in dolgovi pa z otrokom ... Ampak odločila sva se da ne bova čakala, bo že kako. Pač določenim stvarem se bo treba odpovedat. Nikoli ne bo idealna situacija za otroka. Nimam več 20 let, da bi lahko v nedogled čakala na prabi trenutek....

Zato ti svetujem, da dobro premisli in upam, da se boš pravilno odločila.

Tudi midva sva se zapufala do vratu...no ne glih tok,...ampak povem vam, da ko sem vmes rodila mrtvo bebiko, si nič na svetu ne bi več želela...ko da se to ne bi zgodilo...verjemite, da takrat denar ni vprašljiv..
Vse se da, če se hoče...mogoče je pa bolš, da jim glih vsega ne porinemo v rit ...hec

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

Anonimna - motiš se, od ljubezni se da živeti. Ves denar na svetu ti ne more nadomestiti tega kar ti daje ljubezen. Tudi če zanosiš se bo našla pot in dojenček ni tako velik storšek kot si v tem trenutku predstavljaš. Vse se uredi; na pomoč ti bodo priskočile prijateljice, ne boš imela vse novo, pa kaj..tudi jaz nisem imela vsega pa denar pri nas sploh ni problem. Otrok je največja sreča, ki te lahko doleti in materinstvo je neprecenljivo. Držim pesti,d a se boš kmalu ukvarjala s svetlejšimi mislimi.