Naš Timotej gre jeseni ven iz svoje skupine k malo starejšim otrokom, ker je sedaj najstarejši. Skupaj z njim gre le en fantek, ki pa se precej nasilno obnaša. Star je malo manj kot tri leta. Timotej pogosto potoži, da ga je udaril, no, saj ga ni samo ta fantek, se otroci pač zravsajo v vrtcu, to je čisto normalno.
 
Ampak ta fantek se mi zdi precej bolj "aktiven", kar se tega tiče. Kadarkoli Timoteja pripeljemo ali pridemo iskat, na ves glas kriči, se kar zaganja v ljudi,...Celo mojega moža je enkrat čisto iznenada udaril, ne da bi mu mož sploh kaj rekel na primer. Če se Timetotej vozi s kaki motorjem (poganjačem), se on s svojim zanalašč zaleti vanj.
 
Mislim, da nima samo Timoteja na piki, ampak se na splošno tako obnaša. Saj jaz nočem krivit njega samega, mogoče mu preprosto doma nihče ni razložil, da se to ne dela. Timoteja vedno učimo, da se ne sme tepst, da je to grdo itd. in zadnjič je prijavil, da bo šel ta fantek v zapor, ker je očija udaril in se bo tam jokal...
 
Sedaj ne vem, kaj naj storim. Jutri imam informativni sestanek z vzgojiteljicami glede nove razporeditve otrok. Niti ne vem, ali bom z njimi sama ali bo tudi kaka druga mamica, npr. od tega fantka.
 
Zadeva je zelo delikatna, ali bi človek kaj omenil in komu, ter ali bi to sploh kaj spremenilo. Saj na razporeditev nimam nobenega vpliva, strah me pa je tudi, da bi si nakopala kako nejevoljo vzgojiteljic ali fantkove mamice.
 
Čisto možno je, da bo v novi skupini kdo še hujši, še posebej, ker bo zdaj Timotej novinec, ampak srčno upam, da ne.
 
Kaj bi ve storile na mojem mestu?
 
Teja

_____________________________

Oglasno sporočilo:
Zakaj uporabljati nekaj umetnega, če pa je naravno toliko boljše?
www.aubrey.si
Strupi v otroških izdelkih

Vprašaj, kako se v skupini obnašajo do nasilnih otrok? Ali otroke vzpodbujajo k nenasilnemu vedenju in prijateljskim odnosom? Ali se po pretepu/kregu pobotajo? Kako to naredijo? ...

Moj sin še ni v vrtcu. Gre pa jeseni. In sem že sedaj poprašala, kakšno "politiko" imajo do tega. Otroke je treba že zgodaj spodbujati in jih vzgajati v nenasilju.

VSE vprašaj in naj te ne bo nič strah.

Pa kaj do sedaj nisi nič govorila z vzgojiteljico glede tega fantka??Obvezno moraš govorit z vzgojiteljicami. One so tam, da  pazijo na njih. Dejansko jih 8 ur one vzgajajo. Opozori jih na tega fantka, ampak mislim, da so morale že opaziti, da je agresiven do otrok.
Pa srečno.



_____________________________

Čas ne čaka nikogar.
Uživaj vsak trenutek, ki ti ostane,
kajti ta ima vrednost

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi vzgojiteljice vsekakor povprašala kaj je s tem fantom;
pri nas je bil en tak in za mojim sta je skozi tepla ( oba najstarejša fantka v skupini ). Zelo sem bila huda na vzgojiteljice, ker se mi je zdelo, da ne ukrepajo.

Ob pogovoru mi je vzgojiteljica razložila, da ima ta fantek malega bratca ki je prizadet in da starejši otrok čuti da je nekaj narobe in zato trpi. Zato je težaven.

Stvari so se kakšen mesec po tem izboljšale; otrokovi starši so bili obveščeni, pomagala je psihologinja, jaz sem mojemu dopovedovala, da naj bo odločen in gre stran. Čez čas sta postala velika prijatelja.

Vse stvari imajo ponavadi kak razlog. Če nič ne rečeš ne moreš ničesar izboljšati, zato le pogum in z besedo na dan. Ne razumem, zakaj bi bila v dilemi?

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Je pač tako, da imamo v vrtcih tudi agresivne otroke in verjemite mi, da se trudimo, da drugi otroci nebi "nastradali". Ampak tudi me vzgojiteljice imamo tukaj zvezane roke. Trudimo se okrog takih otrok, jim  poskušamo agresijo preusmirjati, vendar ni tako enostavno. Včasih so potrebni dolgi meseci preden te tak otrok sprejme, da ti potem zleze v naročje in se tudi "pocarta". Sploh če te nežnosti ne dobi doma in ima od doma vzorec agresije. Razumem vas starše, vendar včasih smo nemočne. V skupino dobimo takega otroka z besedami" ti boš to že zmogla", potem se pa znajdi. Potrebne bi bile strokovnega svetovanja in pomoči svetovalnih delavk, vendar nimajo vsi vrtci to urejeno in potem smo pač prepuščene same sebi. Sama sem se potem ogromno dodatno izobraževala, da sem potem dosegla to, da se je  otrok umiril in mi na koncu tudi rekel "RAD TE IMAM" in to mi je bilo največje plačilo za moj trud.