Včeraj me moj čist šokira, ko mi je povedal, da ga je vzgojiteljica v vrtcu skoraj napi  češ da naš mali ful rine druge otroke, odriva in tepe. 
Da naj kaj naredimo, v bistvu sploh ne razumem kaj naj mi tukaj naredimo. Doma je priden kot cuker, drugih otrok med igro nikoli ne maltretira, izven vrtca recimo. Tudi ni tak, da ne bi posojal stvari ali kaj takega. Doma skratka ful priden, tam pa  
O.K. pač dela kar dela, verjetno ne lažejo, samo me jezi to, ker vsak teden vsaj 1x vidim na rokici ali kje drugje ugriz od zobov in to čist rdeče še par dni, pa mi mali toži kako ga je nekdo ugriznil in kaže to malo rokico.

Jaz nisem iz tega nikoli delala panike, pa vem kdo to v vrtcu dela, ker mi mali pove. Vedno en in isti.  Me jezi to, da tega pa nikoli ne rečejo ko pridemo po njega v vrtec! Samo to kar on naredi drugim.

Po moje se samo brani, ker do teh ugrizov ni bilo nikoli nobenih problemov. In jaz pravim da je prav da se!

Uf sem jezna  ker se je ta vzgojiteljica prav najezla kao dejte ga malo kontrolirat al kaj jaz vem kaj!

Kako bi se vam zdela situacija?

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 21.3.2008 15:35:30 >

Zmeni se za sestanek z vzgojiteljico, pa si povejta, kar vama leži na duši.

Sigurno ne tako mirno ko ti. Jaz bi že zaradi ugrizov govorila in opozorila vzgojiteljico. Sploh če se ponavljajo.

Drugače pa ji povej kaj ti meniš, da se dogaja, pa tudi da doma nimate nikoli takšnih problemov. Da se boste z malim doma sicer pogovorili, vendar bo levji delež morala narediti vzgojiteljica v vrtcu - ona je tista, ki mora v svoji skupini narediti red - vi lahko samo sodelujete.

MA sej pravim, doma je vse O.K.
Pogovorit se pa z njim še ne morem z nekim učinkom, ker je star 2 leti in ni za pričakovat, da bo nekaj ful razumel.

Če mene slučajno kdaj bolj za hec mahne po licu, mahnem jaz njega po prstih al pa po riti in ve, da se to ne sme.
Kaj se pa dogaja tam, pa res ne vem.

Saj so za to tam, da jih ukrotijo.
Nimam nič proti kaznim, vendar vem, da tega ni začel naš, ampak fant ki našega grize. Samo ima ta fant sedaj doma bratca in kao ljubosumje kaže na ta način - to je bilo enkrat ugibanje vzgojiteljic in njegovih staršev, ki so jih sami opozorili da je nemogoč tudi doma.
njemu se torej oprosti.
Za skozlat

Če otrok pogosti v vrtcu odriva, poriva in tepe druge otroke, je to zagotovo treba povedati staršem in starši se morajo o tem doma pogovoriti z otrokom. To je enkrat ena.

Če otrok hodi domov pogrižen, je definitvno nujno treba o tem govoriti z vzgojiteljico. Tudi to je enkrat ena.

Tako da mislim, da se morate vi enkrat zmeniti za sestanek in se pogovoriti, da razčistite, kaj se sploh dogaja, in najdete rešitve za naprej.

To tudi ni najbolj v redu, če otrok to naredi malo za hec, ker bi se najbrž rad hecal in se igral. Če res slučajno in za hec.

Jaz bi bila malo previdna z izjavami. Dostikrat se zgodi, da pridejo otroci domov pogriženi ali opraskani, ker nagajajo drugim, silijo v njih in ker sem dveletni otrok ne zna razumno pogavarjati, ga pač dotični ugrizne ali pa popraska, da ima mir pred "vsiljivce,".

Tudi to, da "ne posoja" igrač, je lahko vzrok, saj si ponavadi isto igračo želita vsaj dva otroka, če ne več. In tudi tukaj lahko pride do "nasilja"...

Najbolj je, da vprašaš vzgojiteljico, ta bo vedela največ povedati o realni situaciji v vrtcu. In mnogokrat se slika staršev prekleto razlikuje od realne podobe njihovega otroka.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

 kako pa ve potem, da se to ne sme, če mu prav ti pokažeš s tem, ko ga udariš, da se to pa sme?

V bistvu mu s tem ti pokažeš, da je to ok dejanje in takšnega lahko potem prenaša naprej.

Prvo se ti z vzgojiteljico zmeni na prijazen način in ne biti že apriori jezna. nekaj ti ne veš nekaj pa vzgojiteljica. Potem si lahko jezna, ko boš poznala dejstva.

Se podpišem pod Splišni - vsekakor se morata z vzgojiteljico pogovorit o teh stvareh.



Če mene slučajno kdaj bolj za hec mahne po licu, mahnem jaz njega po prstih al pa po riti in ve, da se to ne sme.
Kaj se pa dogaja tam, pa res ne vem. 

To pa mene moti - dejansko s tem, ko otroka udariš nazaj, učiš, da mora tudi sam enako reagirat na udarce. Bolj pametno je, da mu razložiš, da te npr. lica ali  roka boli, ker te je udaril in, da te boli še srček, ker te je udaril nekdo, ki ga imaš tako rada (lahko se narediš, da jokaš) - jaz sem namreč tako reagirala, pa se mi zdi, da so bolj razumeli.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Poglej, normalno, da se doma obnaša drugače, ker je okolje drugo, ker ni otrok in ni konstantnih dražljajev. Zato na osnovi tega, kako se obnaša doma, ne moreš sodit, kako naj bi se obnašal v vrtcu.
Nujno se sestani z vzgojiteljico in jo poslušaj, ko ti bo pripovedovala, kakšen je otrok v vrtcu. Pogovori se tudi s psihologinjo, ki verjetno tudi v vašem vrtcu hodi po skupinah in naj malo opazuje dogajanje v vaši skupinici.
Mimogrede, pri 2 letnikih je obdobje, ko se grizejo, razvojno in povsem normalno. Če otroci grizejo kasneje, pri starosti 3, 4 let, pa grizejo z razlogom (ker njih nekaj grize ).
Tudi z 2 letnikom se da veliko pogovorit. Saj to ne pomeni, da se vsedeš z njim za mizo in mu predavaš 40 minut. Kratko in jedrnato mu povej, česa se ne sme in ga na to  spomni še ti preden ga oddaš v vrtcu.

Glede tega, da ga vdariš po prstih sli po ritki, če te ugrizne, ali kaj podobnega...tudi jaz mislim da to ni OK. Saj ni kužek, da bi se učil na osnovi pogojnega refleksa! V bistvu mu s tem daješ sporočilo, da je dobro usekati, ugrizniti, uščipniti nazaj in bo to ravnanje prenesel nase.
Raje ga primi za roko in mu mirno in odločno povej, da se to ne dela, ker to boli. Boš videla, da pali dosti bolj, kot vzgojna po riti.

Pogovori se z vzgojiteljico in ji povej kaj ti leži na duši.Stvari je treba sproti reševati.
Moja Lin je eno obdobje nonstop prihajala domov fajn popraskana po obrazu,tolko da so se ji ranice cel teden zdravle pa čez oči praska,.....Ko se je to parkrat ponovilo sem stopla do vzgojiteljice in ji lepo povedala če so lahko malo bolj pazljive,pa mi je rekla da ve kdo jo(sem vedla tudi jaz ker mi je hči povedala)in da pač ma ta punčka zmeraj nestrižene nohte in da bo povedala staršem.
To se je tudi zgodilo in prask ni bilo več

Šla bi do vzgojiteljice in psihologinje, bi se skupaj usedle in pomenile o situaciji, kaj se pravzaprav dogaja, kdo je začel s takim obnašanjem in zakaj je do tega prišlo, potem pa bi pričakovala, da bi vsi skupaj delali na tem, da se to ne ponavlja več, kot skupina, team, ki hoče otroku dobor, ne kot sovražniki, ki mojega otroka ne marajo.
- Če se moj otrok brani, bi ga skušala naučiti, da so tudi drugi načini komuniciranja in kako se probleme drugače rešuje (aktivno sodelovanje bi seveda pričakovala tudi od vzgojiteljice) ter najti način, da bi se bolje vključil v skupino.
- če pa bi bil moj otrok tisti, ki bi zganjal kažin, se znašal nad drugimi, potem bi najprej z njim nekaj ukrenila, dobil bi konkretno kazen, ker mi je tako obnašanje nesprejmljivo, sama pri sebi bi razmislila, ali jaz s svojo vzgojo in obnašanjem otroku dajem vedet, da je pretepanje, suvanje sprejemljivo in bi že doma nekaj spremenila. Pač odvisno od situacije. Vsekakor pa bi se moral vsem otrokom, ki jih je prizadel, opravičit. Pa v vrtcu bi pričakovala, da bi začeli delati v smeri vzgajanja nenasilne komunikacije, še bolj kot sicer.

Samo jaz bi se šla k vzgojiteljici pozanimat že prvič, ko bi prišel domov pogrizen.

Naša še nima dveh let, pa se da z njo marsikaj zmenit in še kako dobro razume vzroke in posledice.

< Sporočilo je popravil Ankica -- 21.3.2008 13:07:53 >