Kako zelo ste povezani s svojimi otroki?
Ko sem bila zadnje tri tedne doma sva se z malim še bolj zbližala, ker res nisme nikamor šla brez njega. Zdaj ko sme začela delat pa ne vem komu je bolj hudo - meni ali njemu. Ko vidi da grem začne jokat in se stegovati proti meni, čeprav se potem menda hitro pomiri in ko se spet vidiva popoldne je sreča neizmerna. Meni pa je tudi tako hudo ga pustiti. Zaradi tega sem tudi zelo zanemarila faks. Že tako sem delala po 4 ure, potem bi morala pa še na faks, in me pol dneva ne bi bilo domov. Jaz tega ne prenesem. Že zdajle se čisto obupana, ker ga ne bom videla dve uri, imam namreč nujne opravke, pa ne more z mano. Babice in moje mami sploh ne pogleda če sem jaz zraven. Vidimo se 2-3 krat na teden in še takrat k njima sploh noče več. Še vedno pa obožuje svojo tetkico, tako da vsaj ko je mala z njim me ne skrbi da bi me pogrešal.
Kako ve opravite s tem, ko enkrat zaključite porodniško ali ko gre otrok v vrtec. Ne vem kako bo šele ko bo šel v vrtec, ker do zdaj sem se tolažila da mamica pač mora delat, pa čeprav le nekaj ur dnevno, saj so z malim moji straši, se pravi ga ne dam tujim ljudem.

Kako sem povezana...ful..prevec...sej zato pa mamo take tezave :)...kako ga bom navadla,da bo par ur brez mene...ne vem,ampak bomo ze :)

Mene tudi to skrbi, ker sem z njim sama 24h/dan in ga res nimam kam dat, da bi malo ljudi spoznal. Se pridružujem vprašanju, kako bo to potem izgledalo?

...tudi jaz se tega bojim...

Da greste malo narazen, je za oboje samo dobro. To imejte v mislih, pa bo malo lažje.

Men pa ni noben problem Lano kje pustit. Zakaj pa ne. Če vem da je za njo dobro poskrbljeno in ko vidim da je rada v vrtcu, da se ima čisto fino, mi je čist fajn.

Je pa res, da sva bili celo porodniško med ljudmi, da je navajena na druge ljudi, da ima rada gužvo in uživa v tem, da je čimveč dogajanja okoli nje.

Navezani sva ena na drugo in seveda na očka, ampak radi pa imamo tudi vsak svoj čas. Je pol tko lepši kaj skupaj počet.