Sin je star 10 mesecev. Že od rojstva se ne mara crkljati ali božati. Noče biti v naročju, razen če hodim z njim. Če ga hočem stisniti k sebi me takoj odrine, nikoli ne zaspi pri meni v postelji, tudi igra se najraje sam sploh se ne znati igrati v paru (naprimer podajati žogo). Ima katera podobne izkušnje? Prebrala sem, da je vse kar naštevam značilno za avtiste in me skrbi, če gre mogoče pri mojem sinu tudi za kakšno motnjo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moj sin se tudi ni rad veliko crkljal, ugajalo mu je edino, če sem ga nosila naokoli v naročju. Tudi ko sem  ga dojila, je vedno po obroku se začel zvijati in odložila sem ga v posteljico, skoraj nikoli mi ni mirno zaspal med dojenjem. Tudi jaz sem do prvega leta pogostokrat premišljevala tudi o avtizmu, a je danes pri dveh letih  samosvoj crkljivček. Redkokdaj se pride pocrkljat, a je takrat bolj sladko. Enostavno takšen je, bolj neodvisen, samosvoj. Danes ne razmišljam več o avtizmu, preveč ostalih stvari v zvezi z njim govori proti avtizmu.
Srečno.

To je normalno, ne se sekirat.
Eni tega ne marajo, eni potem to vse nadoknadijo za nazaj. Eni pač imajo kakšno motnjo, kot je avtizem...

nič se sekirat, če je le vse ostalo z njim ok...
Če je sicer vesel in razigran, potem je ok.

Vse dobro!

Naš tudi že od malega ni crkljivček. Se mi zdi, da se zdaj že nekoliko raje pocrklja kot prej, je pa še vseeno crkljanje na minimumu - ko zjutraj vstane, se rad malo pocrklja v naočju in po dnevnem spanju mu tudi paše se malo pocrkljat. Včasih traja 5 min. včasih pa pol ure. Drugače se pa ne mara preveč stiskat, te kar odrine, lupčka mi da mogoče 1x na teden, se pa velikokrat žgečkava in noriva ter valjava po tleh - takrat ga pa komaj dol s sebe spravim. Se pa tudi zelo veliko sam igra oz. zaigra.

Vsi otroci pač niso isti in ne takoj vsega povezovat z ne vem kakšnimi boleznimi.

Sinko me je tako odrival precej dolgo. Tam nekje do 2. ali celo do 2,5 let. Zdaj (pri štirih) se pa zelo rad stisne k meni in se precej crklja (niti ne morem napisati, da se crklja več, saj se pred dobesedno ni nič).

Moja starejša se do 7 mesecev absolutno ni pustila stiskat, potem se je sicer začela malo bolj, pri dveh letih je začela dajat lupčke, ne pretirava nikoli.
Mlajša bi pa še njeno dozo vzela... ko pridem iz službe, takoj hoče objem (potem iz foušarije priteče še starejša), lupčke je začela talat pred prvim rojstnim dnem...

če boš pa iskala diagnoze, jih boš videla v vsaki malenkosti. zakaj neki obstajajo sistematski pregledi pri pediatrih?