Zvečer se je oče vrnil iz službe utrujen in nervozen. Pri vratih najde svojega pet letnega fanta, ki ga čaka.

Sin veselo: "Očka, te lahko nekaj vprašam?"  Oče utrujeno: "Ja, seveda, povej kaj te zanima. "  Sin: "Očka, koliko ti zaslužiš na uro? "  Oče jezno: "Kaj te pa to briga? "  Sin: "Samo zanima me koliko zaslužiš? "  Oče: "Če že hočeš vedeti, zaslužim deset_ eurov na uro. "  Sin s sklonjeno glavo: "Oh. Očka, a mi lahko posodiš šest eurov? "  Oče vzgojno: "A da si boš kupil spet eno igračko, da bo ostala v kotu, kot jih imaš že polno. Polno rit imaš vsega, kar poglej, cel kup igrač. Pojdi v sobo in razmisli o tem koliko moram delat, da lahko kupimo vse te stvari. Pa ni šest eurov tako malo denarja da ga bomo čez okno metal."
Deček žalostno odide v svojo sobo in tiho zapre vrata. Oče se jezen usede na kavč… "kako si me smrkavec upa spraševati, samo da bi prišel do denarja". Po eni uri se oče umiri in pomisli, da pa mogoče fant res za kaj potrebuje teh šest eurov, ker prav pogosto ne prosi za denar. Gre v sinovo sobo pri odprtih vratih potihom vpraša: "A spišš? "
" Ne očka, ne spim še. " odgovori sin. Oče mu potiho reče " Razmišljal sem,…., mogoče sem bil maloprej prestrog do tebe. Imel sem naporen dan v službi in sem se zato znesel nad tabo. Evo, na šest evrov." Deček se dvigne z nasmehom. "Oh, hvala ti, očka!" zavpije z veseljem in izpod povštra potegne še štiri kovance. Fantiček počasi prešteje denar in pogleda očeta. Ko je oče videl, da sin že ima denar se zopet ujezi. "Zakaj potrebuješ še denar, če ga že imaš?" reče oče. "Zato ker ga nisem imel dovolj." reče deček še vedno veselo. "Očka, ampak sedaj ga imam dovolj. Imam deset_ eurov. Očka ali lahko kupim eno uro tvojega časa? Prosim te, pridi jutri eno uro prej domov. Želim večerjati s teboj." Očeta je to tako presenetilo, da so mu stopile solze v oči. Bil je zlomljen, objel je svojega sina …..

Vprašanje je kako dolgo je oče prihajal eno uro prej domov. Kakšnega se dodatke, da prihaja prej domov nekaj časa. Kakšnega očeta pa se dotakne tako, da vedno prihaja prej domov.


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 19.9.2011 13:03:31 >

In zakaj ne hodiš prej domov?

Kaj je sploh namen tega posta?

_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

Ful lepo, pa še kako resnično.
Jaz sem prav zaradi tega danes začela skrajšan delovni čas. Bodo dvojni potni stroški, ker imava oba 50 km do službe, pa nižja plača...ampak čas je res neprecenljiv. Čas z otroki!

_____________________________

Namen te patetične anegdote (brez najmanjšega sarkazma smatram, da avtor čustveno pretirava) je pridiga o "razpadu tradicionalnih" vrednot ter nujnosti ponovne vzpostavitve istih.

In namen sploh ni slab, le način in oblika je IMO zgrešena. Poanta je, da nam ni potrebno zapraviti (izgubiti) vsega časa z najdražjimi, da bi se na koncu lahko ovedli, kaj dejansko smo imeli. Približno to, kar imaš v podpisu. 

res lepo napisano in resnično

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Tehnofil to zgodbo bi morali vsi očetje prebrat in jim bi morala biti v poduk,
no pa tudi me mame.

Otroci so neprecenljivi in ne potrebujejo samo in zgolj različnih "tisočpetsto" igrač. Potrebujejo nas starše. V celoti.

Moje vprasanje pa bi bilo zakaj imajo ljudje sploh otroke, ce jih je potrebno nenehno spominjati kako neprecenjivi so otroci....


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Fora je v razodetju in katarzi, ki naj bi cloveka spremenila v njegovem zakoreninjenem bistvu....  Sicer se pa strinjam, posebej s tistim o custvenem prertiravanju....

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Mogoče zato, ker jih je fajn delat

Tocno tako. Enim ne seze dlje kot do fajnosti delanja otrok. Prav zaprav - zelo zalostno....

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 20.9.2011 17:13:00 >

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)