Ma, mi pa res nimamo sreče. Pred dobrim mesecem dni nam je poštar pred hišo povozil skoraj 16-letno :kuza: in komaj smo se potolažili. Medtem je naša :muca: skotila pet mladih :muca:. Joj, so bili krasni. Tri smo že oddali, dva smo pa še imeli. In zdaj so najbolj simpatični, ko se igrajo med sabo in skačejo okrog. Ampak na žalost so skakali tudi okrog avtov. In včeraj se mi odpravimo od doma, nakar po kakšnem kilometru (!!!!) nekaj poči. Pogledam nazaj (sem mislila, da je nekaj odpadlo od avta), pa vidim našo muco, kako šiba s ceste. Groza. Hitro pokličem domov in moj oče gre pogledat, kaj je bilo. Očitno so se igrali in se skrivali ravno pod našim avtom. Tako da so se z nami peljali vsi trije skoraj en kilometer. Mala dva sta padla in se ubila:((:((:((, mamico smo pa zvečer vso prestrašeno našli, živo in zdravo, k sreči.
Ko sem to pravila moževim staršem, so samo skomignili z rameni, češ, ah, kaj je to takega. Ampak meni so pa v tem času prirasli k srcu. Sedaj se pa sprašujem-ali je bolje tako, kot tast in tašča, ki nikdar nista in ne bosta imela živali, in imata do takih stvari čisto hladen odnos, ali pa tako kot mi, ki imamo vedno kakšno žival pri hiši, se nanjo navežemo tako zelo, kot na kakšnega človeka, imamo z njo res obilo veselja (kot ti ga lahko da le žival:sloncek: ), seveda pa sledi tudi gromozanska žalost ob izgubi. Torej, ali bolje nič, ali najprej obilo veselja, nato pa žalost ob izgubi???:zmeden2::zmeden2::zmeden2:

Joj maxica...a veš kolikokrat se je to nam zgodilo. Doma smo imeli veliko veliko mladih jesenskih mačkov in pozimi so se vsi hodili gret notri v avtomobile, ki so bili še topli, potem ko smo prišli domov. No in ko si spet vžgal avto in speljal si imel notri mlade mačke, ki jih je samo zagrabilo in že po 10-20 metrih vrglo ven. Res je žalostno, a nažalost se to dogaja. Pa si ne moraš očitati.

Zakaj jz nikoli več ne želim imeti nobene živalce?! Ker mi je potem neznansko hudo, kadar poginejo. Za hrčkom sem jokala cel teden, za muco in za zajčkom mi pa še danes solze na oči pridejo. Za hišo pod jablano imam celo pokopališče mojih živali, od papagajev,mišk, hrčkov, zajčkov....celo sosedovo kokoš. In sem se zaklela, da nikoli več ne bom imela ljubljenčkov. Rajši jih nimam, kot pa da neznosno trpim ob njihovi izgubi. Imam pa zato vse sosedove kužke in mucke :)-:)-
Mami mi je dostikrat očitala, da mi je do živali več kot do ljudi, jz pa pravim: kdor nima živali rad, nima niti ljudi rad!
Tako, da Maxica, jz te čisto razumem...

Tudi midva sva nekoč na enak način povozila enega od naših mladih mačkov. Jaz sem jokala kot dež še celo pot do Kranja, ampak kaj češ. Pod avto pa res nisva pogledala.

Je pa zadnjič prijateljica slučajno videla, da njena hčeeka (1,5 leta) zleze pod avto. :zmeden2:

joj...maxica.....hudo:(
Te razumem,kako ti je hudo pri srcu...in kako je grozno,ko kdo pokaže tako hladnost do živali.....

Jaz te tudi razumem. Mi smo imeli boksarko dobrih 13 let. Zdaj bo skoraj dve leti kar smo jo morali dati uspavati. Pred njo pa še njeno hčerkico, ki je pa morala umreti še zelo mlada. Še zdaj vidim tiste učke, ki so se potem za vedno zaprle.
Obljubila sem si, da ne bom več imela živali. Pred dvemi tedni pa sta k nam prišla dva mucka (sem že pisala na temi spodaj). Upam, da bosta ostala pri nas. Sicer ne vem kakšnega spola sta, vendar ju bomo po dopustu (čez 14 dni) peljali na cepljenje in sterilizacijo oz. kastracijo.
Toliko muckov je že okoli nas in res ne moremo imeti še mladičkov. Načeloma ne hranimo potepuških mačk, vendar ta dva sta pa prav na vhod prišla in smo ju sprejeli.
Ne razumem ljudi, ki ne marajo živali. Jaz bi vsem pomagala, če bi lahko.

Nikoli ne bom rekla, da je bolje imeti nič, kot pa da ti je potem hudo, saj se vedno najde nova živalca, ki ti zapolni praznino, pa čeprav si imel prejšnjo hudo rad.
Jaz imam zdaj že tretjega psa in mi je bilo za prvima dvema res hudo in tudi za ta trejim mi bo, ampak psa bom vedno imela, ker enostavno takšna sem

Za ljudi, ki ne marajo živali pa veš, kaj pravijo:kdor nima rad živali, nima rad ljudi. Pa še velikokrat sem ugotovila, da to drži.Ampak s tem pa ne mečem v isti koš ljudi, ki imajo radi živali, ampak jih pač nimajo doma ali pa jih nimajo možnosti imeti in pa ljudi, ki jih nimajo radi.

LP:)

Joj....groza Maxica:bravo::bravo::bravo:

Veš....jaz se grozno hitro navežem na živali, pa če so moje ali sosedove in potem je zelo hudo ko se zgodi kaj takega ali podobnega:(:( Lani je taščina muca veselo počivala v motorju mojega cliota in izgleda ni imela časa pobegniti pa jo je malce zarolalo po mašini. jaz sem bila seveda čisto prestrašena, sem jo hotela takoj peljati k veterinarju. Tašča pa....sej je že stara, če bo hin bo hin:zmeden2::zmeden2::zmeden2: Adijo...nisem mogla verjet:grrr::grrr: Pa jo je imela skoraj 13 let in je bilo izgleda meni bolj hudo kot njej:( No, v glavnem, muca maca jo je odnesla z enim zlomljenim zobkom, popipano dlako in eno stranjo brk. Čez nekaj tednov je bila kot nova:bravo::bravo:

jaz pravim....živali so veselje, spremljajo te, so ti zveste, imajo te brezpogojno rade....Tega se moraš zavedat in ne mislit na trenutke, ko je ne bo več... Si žalosten, ostanejo spomini...Ampak jaz pravim da je najboljše zdravilo TAKOJ kupiti, dobiti novega ljubljenčka, ki ti bo pomagal premostiti praznino ki ostane.

Živali so zakon!!;) (kot pravijo v reklami)

Jaz imam rada živali. Doma smo imeli vsega boga in še več. Papige, psa (novofundlanca), mucke (rodovniške siamke,mešanke...), zajčke, zelve, gosenice, paličnjake, ribice....pa men se zdi to sam delo....pa vsakič moraš razmišljat preden greš kam. saj če si večino časa doma je ok, če pa si tako kot mi, ko se spomnimo o dans bi pa čez vikend kam šli in gremo...pol pa ni glih fajn met živali.

Tako, da, neglede na prostor, jaz mojemu :duda: ne bom pustila živali, mogoče veliki akvarij z ribicami, ampak več pa ne....saj ima živalski vrt 10 minut z avtom vstran...ga raje vsak mesec tja peljem in vidi vse možne živali. Doma pa jih res ne bi imela.

:sloncek::kuza::sloncek:

Joj Maxica, kako te razumem. Ta hip sem v fazi, ko mislim, da nočem nobenega mucka več, ker je potem tako hudo, če se kaj zgodi. Živimo ob cesti in ves čas smo vedeli, da je velika verjetnost, da bo Taca slej ko prej šla predaleč. In očitno je šla....
Taki ljudje, ki ob tem samo zamahnejo z roko pa v mojem srcu ne najdejo prostora, žal. Razumem, da vsak ne želi imeti živali, da pa jih obravnava kot potrošni materijal pa ne razumem in tudi nočem razumeti.
Upam, da se imajo naše živalice lepo, tam, kjerkoli pač so:rozica:

:((:((:((Res mate nesrečo.
Mene kr srh oblije ko pomislim na Tarico:kuza:Naj jo :angel:čuvajo, in tvoje :muca: tudi...