Pozdravček,
mene pa zanima, če ste same šle tudi skozi takšno obdobje, ko ste imele v mislih, jojo kaj če bo kaj narobe, kaj če bo moj otrok... skratka takšne grde črne misli, da nekaj ne bo v redu....

Saj jih skušam zavrečt, sama sebe kontroliram, da ne mislim na neumnosti, pa vseeno!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, pri obeh nosečnostih. Se mi zdijo take misli nekako normalne za vsako žensko - če ne nagibajo k paranoji.
Predvsem v prvih tednih, mesecih sem imela take misli. Ko npr. bereš razvoj otročka po tednih in vidiš kako hitre in velike so so spremembe v razvoju.
In samo delček nečesa mikro malega gre narobe....
Zadnje mesece nosečnosti pa nekako sploh več nisem razmišljala o tem, ko otročka spremljaš preko UZ in je vse o.k., si ga nekako že predstavljaš - samo tvojega in zate najpopolnejšega.

Čist isto sem jaz. Ko sem šla lulat sem najprej na hlačke pogledala, če je na njih kri. Še najbolj me je bilo strah, da bi imel popkovino zavito okoli vratu....

Ampak sem te misli kar hitro potlačila in se veselila vsakega dneva posebej - optimistično in dobre volje.

Celo nosečnost sem se dobro počutila, najbolj pa sem se jokala, ko sem klicala mojo mami - da zdaj gre pa zares - ko me je moj peljal v porodnišnico.

Nebo, verjemi da se bo vse dobro izteklo.


_____________________________

V sanjah in ljubezni ni nič nemogoče.
(J.Arony)

Vsak dan znova. Predvsem v zadnji nos.

Ja pri vseh treh in sedaj se začenja tudi pri četrtem.Mislim da je to kar normalno,čeprav je bilo tega pri prvem najmanj

mislim da se vsaka bodoča mamica isto sprašuje... še posebej če imaš slabe izkušnje, jst sem imela pred to nosečnostjo 2xss in sedaj sem v  tretji nosečnosti in je vse vredu.  sem defektologinja, in sem zaradi izobrazbe toliko bolj informirana o vseh možnih zapletih. pa kaj naj??? lahko se samo žreš za brezveze, ker nič ne pomaga, pač tako kot vse druge bom tudi jaz mogla počakat še teh nekaj mesecev in bomo videli kaj imamo. vsi me sprašujejo kaj bomo imeli, fantka ali punčko, ampak ko men pove zdravnik da je vse ok, da se srček in vse ostalo lepo vidi, rezultati NS so odlični, pozabim vprašat za spol, ker mi je pomebno samo to, da je vredu, da raste in da srček bije. tako da kr vstran s takimi mislimi, še posebej če ni nobene podlage zanje. zamoti se s čim, tako kot jaz, imam tolk dela,m da včasih kr pozabim v katerem tednu sem...

kr pogumno!

Na misel mi je že prišlo, nisem pa nikoli razmišljala preveč o tem. Tudi o porodu ne, zato me ni bilo nič strah. Ker če pustiš, da boš o tem premišljeval, potem te je lahko samo konec od skrbi. Mislim, da se je treba s težavo spoprijeti takrat, ko/če je, ne pa delat muhe iz slona in se živcirati zaradi nečesa, česar ni. Tudi če je kaj narobe, moraš iti skozi to s čimveč optimizma. Zato, razmišljajte raje o lepih stvareh.

Tudi jaz sem bila enaka kot moje predhodnice . Vsakic, ko sem sla na wc lulat, sem najprej pogledala na hlacke, ce je kri gor...pa sploh nisem imela rizicno nosecnost, vse je potekalo normalno in brez problemov, a jaz sem si vseeno sama "iskala probleme"...
Stalno sem visela na internetu in gledala skozi kateri teden v nosecnosti, ti se lahko kaj pripeti... Veliko sem tudi prebrala o boleznih dojenckov,...zakaj...ne vem...
Na internetu sem gledala fotografije dojenckov, ki se niso rodili zdravi in normalni...zakaj...ne vem...
Vseh devet mesecev, sem "zivela" z vso negativnostjo ...kaj vse se lahko zgodi dojencku, ki ga nosim pod srcem...
Ponoci se mi je nickolikokrat sanjalo, da je  umrl med porodom, da se mu je popkovina ovila okoli vratu, da sem splavila, da me je nekdo z nozem v trebuh zabodel....vsega Boga se mi je sanjalo...zakaj...ne vem...

Hvala Bogu, sem na koncu rodila zdravo in najlepso puncko na tem Svetu

Kaj cmo, psiha naredi svoje...

_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...