Moja hči je stara leto in pol. V naslovu sem napisala, da nič me uboga. Ampak pri njej to izgleda čisto drugače, kot sem brala v forumu, da pišejo starši. Ona namreč ni problematična pri previjanju, hranjenju, oblačenju, pospravljanju,... ampak ne "uboga, če jo naprimer vprašam, kako se oglaša kuža, ali naj pokaže kako pleše, naj komu kaj odnese ali ponudi piškot, naj pomaha, zaploska,... V bistvu takšne moje prošnje kar ignorira. Kot, da ne sliši. Ko se sama odloči, pa vse to naredi. Če opazujem druge otroke, mi je prav grozno, ko vidim, kako so navdušeni, da lahko pokažejo kaj znajo, pomahajo, zaploskajo,... Menite, da je za to kriva vzgoja ali njen karakter. Ima katera podobne izkušnje? Kako naj jo motiviram? Ali naj pač ne rinem v njo, če nečesa noče počet?

Ne rini vanjo.
Pa saj ni pes, da ti pokaže kaj zna na ukaz.

Ja, ne rini vanjo. Moj sin vse pokaže in naredi, ampak takrat, ko on to hoče oz. ko je pri volji, ne pa ko se kdo od nas spomni. 

naša je stara 3,5 leta pa še zdaj noče nobenmu povedat kako ji je ime in koliko je stara. pač noče - a ti tudi delaš vse na ukaz?

Moj mož je za starejšo govoril, da ni osel na dalinjsko upravljanje. Ona ni hotela nič ponavlat, nič kazat... Prav tako pri dobrih treh letih ne pove, kako ji je ime, noče. Je pa drugače punca s super domišlijo, kake pol leta kasneje od drugih je začela govorit, s kretnjami pa zna pokazat, oponašat čudo stvari, ki si jih sama zamisli - pri dobrem letu je svoji teti dajala iz roke nekaj za jest (pantonima), ni pa še skoraj nikoli pomahala papa. Pri dveh letih je ene dva meseca vedno nosila puzle, da jih ji sestavljamo, ko je prvič poskusila, je sestavila cele (okoli 20 kosov)

Ti sam govori z njo, ji stvari kaži... nikoli pa ne zahtevaj, da za tabo ponovi.

O marija kakšni problemi, glej ti na otroka kako se počuti ne na okolico, kaj mora njim pokazat, če ji to ne paše in te "ne uboga" zakaj bi morala to delat. Sej pa otrok ni lutka na baterije, s katero pokažeš kaj zna.

Otroci so različni in ne vem zakaj bi se ti zarad tega, ker tvoj otrok ne pokaže kaj zna slabo počutila, srečna bodi, da je otrok zdrav in zadovoljn pa s kazajem gor ali dol.

mogoče pa ima težave s sluhom, pa še ne veste?? 

tudi nas fantek je tak.... recimo nas noče in ni sans da pove kako se kliče in pise.,.. pa veva da zna rečt svoje ime...ampak noče.. tudi plesat, pet, ploskat vse ve ampak ko pridemo n a kako predstavo se zabubi vame vse zelo pozorno opazuje ampak on ne sodeluje.,. tudii meni je kdja kr malo zal da je tko ker vsi tam tko lepo plesejo,pojejo se igrajo on pa tam stoji kot en kipec ... ampak tko je.. 2x ga vprasam a gres tam? gres plesat? ... če reče ne pač tam stoji in tko je...
pa tudi to da te ne uboga ni noben pleplah... malo edino jo opazuj za sluh naredi kako vajo ion če se na to odzove pol pa ves da je sam pač taka...

otroci!!!!!

joj groza, samo meni je kar slabo ob starših, ki otroku pred mano govorijo: daj pokaži teti kak mahaš papa, pa povej kako ti je ime, pa povej kako dela krava, pa pes, pa muca....joooj! takrat bi najraje rekla staršu: " pa daj, povej ti meni kako rezgeta konj?? pa pokaži kak delajo ribice!"
Mislim halo??! Pusti otroka pri miru.  Nima ti bit kaj nerodno. A ni dovolj da ti veš kakšen je tvoj otrok in kaj obvlada in kaj ne? Je to nujno potrebno delit z drugimi?

Hehe, otroci so različni: Ronja je z veseljem pokazala kaj zna in znanim ljudem še zdaj sama rada pokaže kako spretnost/vragolijo (pred neznanimi jo je pa sram in noče in je nikoli nismo silili), Lejla (stara 23 mesecev) pa je taka faca s svojim "Ne!", kadar jo recimo prosiš, da bi ponovila besedo, ki jo je pravkar prvič rekla (midva valjda ful navdušena, nisva ziher, če sva res to slišala, ona pa se dela, ko da to nič takega, ampak ponovila pa ne bo , se prav nagajivo smeje zraven). Ona reče to, kar hoče povedat, takrat, ko to hoče povedat in pika. saj ima prav . Jaz tudi ne rečem kuža, če mi kdo reče, da naj rečem (razen če to reče Ronja, ker vem, da bo ponavljala, dokler se ne vdam;).

Tudi Ronja en čas ni pozdravljala (prej je in zdaj spet) in nisem zahtevala tega od nje - sem pač pozdravila še v njenem imenu, pa je. Bolj ko jih siliš, slabše je, po moje. Tako pa hitro mine, ko vidijo, da jim nima zakaj bit nerodno. Kako ji je ime, še zdaj navadno ne pove: ker znani je tega ne sprašujejo (itak!), pri neznanih ji je pa nerodno. Pač povem, kako ji je ime, pa mirna Bosna, kaj bi jo matrala, se spomnim, kako je bilo meni, če sem nekaj "morala" - sovražila sem to!


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hvala vsem za odgovore. Tega vprašanja nisem napisala zato, ker bi se sekirala, da maa ne pokaže drugim kaj zna, daleč od tega. Malo me samo skrbi, da ne gre za kakšne znake avtizma, ker noče sodelovat pri nobeni igri, včasih se noče odzvat na svoje ime (enostavno ignorira). Noče se vključevat v igro z drugimi otroki (sicer ne vem, če se pri tej starosti že znajo tako igrati). To mahanje pa je tudi eno od znakov za avtiste, zato pa sem spraševala, če ima še katera podobne izkušnje. Govori pa sicer zelo veliko. 

pri letu in pol tega še ne moreš vedet (za avtizem).
skupinske igre in družba otrok začne bit res zanimiva načeloma okoli 2-3 leta.