Moj sin je star 3 leta in nima nikakršnega zanimanja za risanje, barvanje, ustvarjanje...V vrtcu pa sem na steni videla, da njegovi vrstniki narišejo že pravo sonce, človeka. hišo....Zanimajo ga samo nalepke, nariše na hitrco nekaj - brez oblike , potem mu ni več in bi šel kar risanko gledat ali puzzle sestavljat (to mu je najljubše).

Kako pa je (bilo) z vašimi otroci?

Pri mojem je bilo ravno tako nekako.Moj je vedno raje kaj ustvarjal, sestavljal...za risanje mu pa nikoli ni bilo.Letos sem ga dala v tečaj risanja, kjer upam,da bo dobil veselje do tega.Zaenkrat mu je kar všeč.Pač moj je bil vedno tak otrok, da ni imel ne vem kako veliko domišljije, vedno je bil bolj "realen", mogoče zato ni risanje ravno njegovo največje veselje..ker tam moraš imeti domišljijo.Kaj pa vem.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Vsak je za nekaj. Naša pa samo riše in lepi, puzzlov za noče sestavljat.

Tisti,ki narišejo hišo pa sonček in rožice,so majhni papagajčki.Tako kot so jih
doma učili,opravili drlil z njimi,ker so hiša in sonček navaden kliše.
Se spomnim moje najmlajše.V mali šoli so ji rekli Picasso.Pod nobenim pogojem ni hotela isto risat kot drugi.Ona je imela svoj stil,prelivala je barve na risalnem listu,ona sama je v svoji sliki veliko videla,ko je razlagala kaj je narisala.
Prav tako moj vnuk.Vsaka njegova za nas kraca ima pomen,njegova bujna domišljija najde v kracah pomen.Ne sekiraj se pusti času čas,zakaj pa bi moral početi tisto kar drugi.Kaj pa veš,kaj si on predstavlja,ko riše.
Moje boge stene so polne krac,on pa pravi,da so avijoni,oblaki,sonce,Spajdermen,ali tank,ali avto,skratka kar mu pade na pamet.

Naš je bil in je podoben, kar se risanja tiče. No, pri treh sploh ni hotel riosat, niti svinčnika ni hotel v roki držat, niti za mizico v vrtcu sedet. Tačas, ko so drugi risali, se je on na tleh igral.
Pa pravi vzgojiteljica, da je cela generacija taka, da zna risat samo par punčk, fantki pa vsi približno isto kar nekaj kracajo. Ampak meni je prav hecno. Posebej zdaj, ko je vsaj nekaj začel "risat", pa on točno za vsako pikico ve, kaj pomeni, Pomeni pa vsa čuda ... ma ni da ni.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Enako je pri nas. Pa ima tisto tablo za magnetno risanje, pa ziljon barvic, flomastrov, pa vodene barvice, šablone, skratka, ni da ni. Interesa pa nobenega. Če jo že pripravim, da nekaj nariše, to naredi v minuti, potem pa se naveliča, medtem ko je puzzle sestavljala včasih po par ur, vse škatle puzzlov, kar jih imamo, je sestavila, enega za drugim...
Priznam, da se kar malo obremenjujem s tem, saj sem sama zelo kreativna oseba in mi ustvarjanje veliko pomeni. Se pa tolažim, da mogoče Hanina ustvarjalna faza še prihaja...

Moj otrok ni do 4,5 leta narisal skoraj nič konkretnega.
Risal je sicer rad, s temperami ali flomastri.

Potem se mu je odprla, sedaj pa rad riše hiše z vrtom, gunencami, rožami, smetnjakom. In zraven obvezno sonce.
Pa mislim, da sem ga v soboto prvič videla, da je narisal človeka ( mene ) in otroka ( sebe ).

Ta mali bo sedaj star 3 leta, pa tud slučajno ne riše več kot 2 minuti skupaj, pozzle pa tudi on rad sestavlja.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Še ena antirisarska... Res nima smisla za risat.

Je pa ful za sestavljat, pa šport. Ampak risat pa aleluja, nič ne zna.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

tud moja hana riše pri treh letih čačke..raje previja igrače...je pa zelo ustvarjalna pri risanju s flomastrom po svojih ličkah,rokah,nogah,ustah.....

No naša je pa očitno papagajček

Ful rada riše že od nekdaj. Sem ji že pri enem letu kupla tisto tablico riši/briši in se je izživljala nad njo. Na sploh je tak otrok, da rada izdeluje in ustvarja. Lani jo je vzgojitlca v vrtcu ful pohvalila kako lepo zna s škarjami rezat. Je bla edina v skupini, ki je odrezala lepo po črti. Prav tako je s puzzlami. Sama brez večjih težav sestavi puzle po 100 koščkov in tudi več!

Je pa po drugi strani zelo nenapredna pri športu. Je ne veseli preveč, niti ne obvlada tako dobro, kot drugi otroci enake starosti.


Hočem povedat, da so naši otroci zelo različni in če so na enem področju malo slabši, pač na drugem blestijo! Zdi se mi brez veze siliti otroka v karkoli, pa naj bo to nesrečno risanje ali rolanje ali karkoli!

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

evo naša je pa pravi slikarski mojster za svoja leta..res..tkole v celoti lahko rečem, da vsega skupaj posveti risanju kar ene 3 ure na dan...najraje ima seveda vodene, no ja... Ne morem pa .reči, da je papagajček. Nariše vse in bolj sama od sebe... opažama, da navadno tisto, kar jo v okolju obdaja...danes zjutraj je narisala že npr. pikapolonico, hrošča, volka in vulkan ter mavrico... Sem ji prejšnji teden nabavila 3 mini platna, da bo narisala prve 3 slikce za sobico našega najmljašega ...  Ko bo delo in sobica  končana prilepim v album...
Smo pa ravno prejšnji teden dobile iz vrtca pozdravčke od njenih prijateljčkov. Vsak ji je narisal "risbico" in sem videla, da je med njimi in njo v risanju resnično velika razlika. mi je to omenila že vzgojiteljica, ko je bila še v vrtcu, pa sem mislila, da je to bolj vljudnostno, ampak vidim, da je nekaj na tem.

Mislim, da če nima nekdo veselja za risanje, ga ni dobro še vpisovat v takšne in drugačne aktivnosti. Pač eni so za nekaj, drugi za kaj drugega... naša je pa npr. čist adijo za šport, razen če izvzamemo nogomet.