Zgodbica za vse nas, ki še upamo in tiste, ki so že obupale...

Znanka se je pet let borila in upala in čakala na slavni:modri::roza:
Razočaranje iz meseca v mesec je bilo večje. Po vseh možnih pregledih je šla na umetno oploditev.
Na žalost je prvo dete po treh mesecih...
Odločili so se za drugo umetno oploditev in čez devet mesecev je postala ponosna mamimica:sloncek::sloncek:

Ampak to še ni vse:)-

Ker je bila velika želja še za drugo :modri::roza: se je ponovno spopadla s celotnim postopkom, kjer je že na začetku dobila hladen tuš - po zdravnikovih besedah ne bo nikoli in nikdar več imela otrok, ne po naravni poti in ne s pomočjo medicine:(

Ampak to še ni vse:)-

Znanka se je sprostila, ker če ne bo, pač ne bo...
In tako vkljub vsem napovedim postala srečna:nosecka:in ponosna mamimica prelepemu sineku:bravo::bravo::bravo:

No in zdaj vprašanje! Kdaj bomo obupale???

Jaz nikoli, čeprav me včasih prime že tista ta nora, pa se spomnim te zgodbice.

lp

Anita

:modri:ZDRAVO!;)

IZ TE ZGODBICE SE DA DOBRO RAZBRATI, KAJ VSE NAREDIJO ŽIVCI, NERVOZA TER PREVELIKA ŽELJA PO :duda: TER :nosecka:, KER SE JA PAČ ZNANKA SPROSTILA IN NI VEČ MISLILA NA TO KDAJ :sloncek: JE PA POSTALA SREČKA :nosecka:!

LEP DEŽEVEN DAN ŠE NAPREJ

Tudi jaz sem en podoben primer. Pred 10 leti sem začela hoditi okrog zdravnikov, ker otroka ni in ni bilo. Po treh letih sem z biomedicinsko pomočjo beri epruvetko postala mama in zdaj je hčerka stara 7 let. Pred letom dni se je zgodil čudež in ponovno sem zanosila. Tokrat po naravni poti in otrok je bil nenačrtovan. Zdaj držim v rokah 5 tednov starega sina in čez dva meseca bom stara 39 let.
Držala bom pesti za vse tiste, ki imate težave z zanositvijo in srečno.

men grejo kr kocine pokonc 8)

Tako je, me smo prave borke, ki se ne bodo nikoli, ampak res nikoli predale. Gremo do konca z vsemi močmi, preko vseh ovir.:bravo::bravo::bravo::bravo:

Uh, men tud.

Zgodbica glih zame zdej, ko je spet pršla - že v 15-to nezaželjena...

Ampak ne vem no - včasih je treba obupat da se človek potem lahko sprosti in prepusti usodi. 8)8)8)

Tezko pametujem tukaj, saj nama je uspelo po dveh mesecih. Res je, da ni nic 100% in, da moram lepo pazit na malo bunkico, da se bo lepo in zdravo razvila.
Vsem vam, ki se trudite pa zelim vse najboljse in, da bi cim prej postale mamice. Ne obupat, ..bolj se boste sprostile in uzivale, vec moznosti imete.
;)

ne bomo obupal! midva z mojim :love: že ne. čeprav te včasih prime, da bi vse skup pustu...sej jst se zdej ne sekiram več tok kokr sm se prejšnje mesece, čeprav je želja po :duda: vedno večja. ampak, ko bo čas, bova tud midva postala ponosna starša.

srečno vsem in naj vse zagledamo težko pričlakovane :modri:, tiste ki ste to srečo že imele pa pridno čuvajte svoje :duda:

Jaz sem se ravno registrirala, mi se ni ravno najbolj jasno, kje naj zacnem pisarit.:)

Tudi midva z ze skoraj mozekom (porociva se 10.maja!!!) se kar lep cas trudiva, pa zaenkrat se brez uspeha. Spet se priblizuje tisti teden v mesecu, jaz pa ze prav nestrpno cakam ali bo ali zopet ne bo. Sej enkrat bo ze gratalo, ga ni vraga da ne!

Lep pozdrav vsem!:)

Oooo MM kr prdruž se vsm debatam pa je. Brez strahu v nove boje.

pri nas so eni povedli, da ne bo nic...
po desetih letih jo je nekaj v ledvicah stihalo, je bila bolj mocna in prepricana, da ne bo mela otrok. in.....taraaaaam, cez tri ure postala mamica.
res res res

Jooooj, take zgodbice me vedno ganejo.... tudi pri meni je bilo podobno, le da se jaz nisem sprostila, ampak sem že skoraj obupala, imela sem napotnico za neplodnostno ambulanto in sem čakala na marec, ko sem bila naročena, že 95% prepričana, da mi lahko pomaga samo medicina..... in februarja po 14. nezaželjenih M zagledala :modri:.

Vsem bo uspelo, v to sem prepričana 9nebesa9nebesa

BAmbi