Drage moje forumke,
Končno se vam oglašam z mojo porodno izkušnjo! Naša Mija, mi je dala malo miru, da lahko napišem par vrstic! Moram reči, da je krasen otrok, noči prespi, kolikor se da, dopoldan ima budno fazo nekaj časa, potem pa popoldan spet spi in je. V glavnem ne more bit lepše! Vsaj za enkrat!
No, pa da ne bom prehitevala.
18.2. ob 2h ponoči mi je začela odtekat voda. Počasi, prvo malo, potem pa 2 x kar velika količina. Ob 3:30 sva se odpravila z mojim dragim v Mariborsko porodnišnico, kjer so me pregledali in ugotovili, da sem komaj za konico prsta odprta, zato so mojega poslali domov, mene pa v porodno sobo. Ker popadki, ki sem jih imela niso bili dovolj močni, so mi bo 7:30 dali še umetne. Odšla sem še lahko na stranišče in pod tuš, poklicala dragega in potem se je začelo. Popadek za popadkom, groza. Ni bilo časa za počitek. Odpirat sem se začela kar hitro. Vmes jim je nekaj CTG nagajal, oz. sem verjetno jaz tako delala po postelji, da niso zaznali otrokovega srčka. Imela sem med popadki 2 neprijetna pregleda in še zdaj ne vem čemu sta služila. Spomnim se samo, kako je zdravnica rekla, da če ne bo pri naslednjem pregledu bolje, da bomo končali. Kako ne vem. Če so mislili na carski rez tudi ne vem. V glavnem, babica Iva ( ki je by the way bila super ) je rekla, da bo že šlo. In je res, po 4 urah, sem ob 11:29 rodila prekrasno deklico. Moj dragi mi je bil v veliko pomoč, njegova mirna roka, ki me je božala, njegov glas, ki me je pomirjal in spodbujal,.... Za vedno mu bom hvaležna, da mi je stal ob strani. :rozica::rozica::rozica::rozica:
Najina princeska, se je rodila s tako »čupo«, s tako gostimi črnimi lasmi, da so jo hodili vsi gledat. Ima prekrasne velike oči in zelo zelo dolge trepalnice. Izgleda tako, kot da je že stara najmanj 1 mesec, v resnici pa je še tako drobčkena. Težka je bila 3.300 g in velika 49,5 cm. Kar je bilo za naju skoraj šokantno, ker sva pričakovala dosti večjo, glede na to, da sva sama tako velika.
Tako, kot sem se bala same Mariborske Porodnišnice in seveda osebja, ki po nekaterih pripovedovanjih ni ravno fajn, sem bila sama zelo zadovoljna. Od babic v porodni sobi, do zdravnikov in sester na oddelku. Hvala bogu, zlatenice ni dobila, tako, da sva v ponedeljek, ko je v MB najbolj snežilo lahko odšli domov! :)-
Zdaj pa še en nasvet oz. opozorilo, kaj se lahko zgodi. Vse vemo, da 3 ali četrti dan pride do navala mleka, ampak noben pa nam ne pove, kaj v tem primeru narediš. V glavnem, v ponedeljek ponoči, so moja prsa narastla na velikost velikih melon. Postale zelo trde, bradavic se sploh ni videlo. In ko se je Mija zbudila in bila lačna, je nisem mogla podojit, ker jih ni mogla zagrabit. Postala je ipična in se je drla do
onemoglosti. Jaz sem jokala, ker nisem vedela, kaj naj naredim, kako je to možno, da je v bolnici šlo vse lepo, zdaj pa ko sva doma, pa več ne gre. Dobro, da sem imela doma aptamil, da sva jo lahko nahranila.!!!!!! Zjutraj, pa sem si rekla, tako, zdaj pa boš izpumpala mleko, pa če je to zadnje kar narediš. In sem začela in pumpala, in pumpala in po 10 minutah je končno začelo teči. Zdaj pa sem nova Mariborska mlekarna, tako, da če kateri zmanjka mleka, naj samo reče! Imamo poln hladilnik in zmrzovalnik!
Tako drage moje. V kratkem povedano, sam porod ni fajn, rezultat pa je nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi!:duda:9nebesa
Vse vas lepo pozdravljam in tistim, ki še čakate želim, da čim lažje in čim hitreje rodite!
Venera in Mija:duda:
