Lara je na obisku ratala zelo naporna, ko smo pri babicah na obisku je prav katastrofa samo še joka niti potolažit je ne morm ali pa hoče bit samo po rokah bog nedaj da bi jo kdo pogledal kaj šele vzel v naročje to se sedaj dogaja 14 dni, aja ko pa pridemo domov pa smeh do ušes in cviljenje, ....Kaj naj storim?:((

Čimmanj hodite po obiskih, naj raje babice pridejo k vam. Jo bo minilo.

Nič ne moreš, lahko edino počakaš da mine.
Pri nas je bilo isto in se zelo hitro ugotovila zakaj.Ker so vsi takoj planili nanj in sploh se ni mogel privadit na novo okolje in nove obraze.Mogoče je krivo to?:zmeden:

Naša je bila en obdobje čisto ista. Potem smo pa pazili, da niso takoj vsi planili nanjo, pa da si je malo ogledala, kje je iz najinega naročja, zdaj pa ni noben problem več. Zdaj se mi pa zdi, da že pozna, če pridemo k najinim staršem na obisk, kje smo.

Tudi pri nas je bil problem v tem, da so vsi planili nanjo...ful se je prestrašila, začela nabirati šobico in potem:((:((:((
Še zdaj včasih ne vem, kako dopovedati komu, naj, zaboga, NE SILI VANJO..dojenčki se pač prestrašijo!
Bojijo se tudi novih obrazov (no, takih, ki jih niso navajeni) in drugačnih vonjev, kot so jih vajeni..vse to je lahko razlog za tak odziv.
Zaenkrat omejite obiske..saj bo bolje:)

Welcome to the club...tudi mi neradi kam hotimo s tamalim zaradi vsega napora..se najbolj se pocuti zunaj,zato sva veliko v naravi...upam,da ga to mine:zmeden:

Pri nas je bilo tudi tako nekaj časa, potem pa sva začela bolj pozorno spremljati znake utrujenosti, da smo jo lahko pravočasno popihali:). Zdaj paziva na to, da je sit, po možnosti naspan, da imamo s sabo njegove najljubše igračke in pikopoko za zaspat. In tako kar gre. Če postane živčen, ga malo nosiva naokoli, da si ogleda slike ipd, včasih pa pomaga, da ga položiva na ravno površino in ga vsi pustimo pri miru - potem malo čveka sam zase in se tako resetira, pa je čez 10 minut kot nov.

Tudi mi smo ugotovili, da našega znervira kakšno nepoznano, drugo okolje. Sva pa pogruntala, da je najbolje, ko se naveliča ogledovati naokoli in raziskovati ter postane tečka, da ga enostavno dava na obiskih kar spat na kakšen kavč ali posteljo. Ponavadi s tečnobo pove, da je utrujen (seveda mora biti sit). Potem pridno zaspi, mi pa imamo mir za klepet.
Sem pa ugotovila, da pri babici, kjer je večkrat kot drugje, ni več tako hudo, ker mu je okolje že znano. Zgleda, da morajo res še malo zrasti in bo veliko lažje.
Moj hudo sovraži tudi tekanje po trgovinah (kot ati :)-). Sem pa pogruntala, da mu je všeč, če je v kengurujčku in ne v vozičku ali lupinici. Tako lahko v miru nakupim vse, ko on okolico opazuje iz kengurujčka ;).
Ja, vsak mora pogruntati kaj njegovemu otroku ustreza. Ker pa so to mala zakomplicirana bitjeca, jim včasih težko prideš do dna :)-.

LP; Bejba

Vidim da nismo edini. Tudi naša Kaja je ista. Če smo v drugem neznanem okolju je že sitna dokler ne zaspi.
Najraje je doma ali pa pri mojih starših, ki jih večkrat vidi, in zgleda da se jih je navadila.
Ko smo pa pri komu na obisku, saj ne glih vedno, ampak pogosto, postane sitna in bi rada bila samo pri meni ali očiju.
Je pa tudi tako, da več al manj bi jo radi vsi pestovali, v prvem momentu navalijo v njo brez nobenega občutka, pol se pa čudijo, da se jih otrok ustraši.
Po trgovinah pa nimamo nobenega problema, ker je vse preveč zanimivo.:)