Aleks se je odločil za dieto.:zmeden: Kot da mu je treba. Mali parkelj ne je skoraj nič, tako da smo zopet uvedli flaško s kašicami, da se vsaj takrat naje.Skrbi me ker se mu vidi da je izgubil na teži, ni več tko buckast. Ko sva bila zadnjič pri zdravniku in celo v bolnici 14 dni nazaj je bil še čisto luštno zalit.Zdaj pa se ¨kregava¨ za vsako žlico. Vse kar poje je le kakšen košček kruha,testenine z omako, rogljički,puding in tu se konča. Nobene juhice, krompirja, mesa sploh ne,...
Je pa res da je dobil zgornji trojkici in da se zelo slini,ker ga dlesni srbijo.Je to lahko vzrok? Ali je to le prehodnega značaja?
Vsak dan imamo namreč isti ritual čez dan. Ga lahko bega to da ga z atijem vsak dan za nekaj ur peljeva v varstvo k meni domov in nato zopet skupaj prideva ponj. V varstvu ni več kot 4-5 ur.JE to za malčka prenporno?Da se seli sem in tja? Vendar te težave zavračanja hrane so se pojavile ob prihodu iz bolnice. Po skoraj 5-ih mesevih je bil spet v bolnici in mislim da je bil to zanj manjši šok, saj se zdaj toliko bolj zaveda stvari. Sem bila pa ves čas z njim in ati tudi.
Kaj naj naredim, ker me res že skrbi.

Vzrokov je lahko veliko.Lahko da so res ravno zobki krivi.
Mislim, da bi bilo najbolje, da ga nič ne silite in mu daste jesti tisto kar ima rad. Tako bo vsaj kaj pojedel in ne bo preveč hujšal.

Tudi mi smo imeli obdobja ko je pojedel več kot jaz in obdobje ko ni dal v usta nič.Potem pa je jedel samo eno vrsto hrane: samo juhe, samo pomfri, samo salamo,... Pediatrinja je rekla, da naj ga ne silimo in naj je, kar pač hoče, ker se itak vsakdo naveliča ene in iste hrane. Važno je samo to, da mu vsakič ponudimo tudi drugo hrano in da veliko, veliko pije

Veliko sreče in lep dan

Joj, Špela, kako te razumeme.
Samo da moja Lana nikoli ni jedla in imamo že ves čas borbe, zato je tudi taka suhica. Ko zdravnikom to omenim, se vsi samo smejijo in pravijo, da bo že jedla, ko bo hotela, ampak ona po moje tud cel teden ne bi nič jedla, če ne bi jaz vztrajala. Men se pa to sploh ne zdi več smešno.

Ne znam ti svetovati. Morda te lahko potolži to, da ni edini.

Če je sicer živahen in "normalen" se jaz ne bi preveč sekirala. :zmeden: Sicer mi nismo nikdar imeli posebnih težav z neješčnostjo - le kak obrok kdaj spusti oz. poje zelo malo, ampak mislim, da če je lačen bo že jedel ("pri polni mizi ni še nihče stradal"). Mogoče mu za to obdobje ponudi večkrat stvari, ki jih ima rad, s tem da mu pa vseeno vsak za zajtrk, kosilo in večerjo ponudi tisto kar bi moral jesti (normalen zajtrk, kosilo, večerjo) - da ne bo mislil, da mu boš potem celo življenje ponujala same "dobrote". Moje mnenje... :zmeden2:

LP