Zdravo!

Jst sm čist hin. Včeraj sma se z mojim lubim pogovarjala o otrokih. Je reku, da on bi jih imel šele čez 10 let. Oba se bližava tridesetim in meni je počasi začela biti biološka ura. Otroka si že od nekdaj želim. Pa ne samo enega. In zdaj ta šok. Skupaj sva sicer šele 9 mesecev in tudi ko sem mu rekla da bi začela na tem čez kako leto je rekel, da ne. On bi še potoval in užival? Ali mislite, da ga je samo strah?
Moram priznati, da sem pomislila celo na to, da ga zaradi tega pustim, čeprav ga ljubim. Kaj naj naredim???

LP, D


_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

jaz ti lahk sam to svetujem, da se čim več pogovarjajta, pa tko.. moj je bil isti, pa sem mu cele dni sam od  govorila, pa vozičke zbirala, pa tuhtala o takšnih in drugačnih stvareh......

pa je ratal mal bolš.. sam zihr se pa ne bo v enem tednu premislil... tko da boš po moje rabla kar velik časa, da bo to ratal...

velik sreče ti želim

Ne poznam dobro medicinskih razlogov, ki uvrščajo prvo nosečnost nad petintridesetim med rizične, ti verjetno tudi ne, če pišeš, da ti že bije biološka ura.  Najprej preberi kaj o tem.

Drugo je želja po otroku. Tvoj si ga očitno (še) ne želi. Poznata se verjetno ne kaj dosti po devetih mesecih, jaz bi na tvojem mestu še malo počakala, se pogovarjala, spoznavala, otrok je velika stvar, dobro premislita, pa ne predolgo, zaradi male natalitete.

Trojči, glede biološke ure: moja babica je imela 4 otroke, prvega pri 36 letih. Tko da se glede tega ni za bat. Bojim se le, da ne bom mogla zanosit, saj imam PCO.

Jst si otroka že dolgo želim. In dragega poznam v nulo...


_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

biba12, a ti si ga prepričala pol? Po kolkem času.

Saj jst ne bi jutr otroka imela. Čez eno leto pa bi že začela razmišljat o tem...


_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Poskusi se pogovorit z njim, mogoče pa ni tak mislil, kaj pa jaz vem... Če moj ne bi htel met otrok, ne vem, če bi lahko ostala z njim. Po mojem se ne bi mogla sprijaznit s tem, da bom zaradi njega prikrajšana za nekaj, kar si želim do nezavesti.

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Moški smo lahko tudi malo leseni. Lahko je komoditeta, malo lahko strah. A če ga boš pustila, boš dobila drugega, ki bo otroka hotel takoj?

Več se o tem pogovarjajta - počasi ga prepariraj, da se mu ideja vsede pod kožo. Ali bo imel vsega dost ali pa bo željo še celo sprejel za svojo željo.

To bi bila pa stvar, zaradi katere bi se jaz sigurno razšla. Ampak to je moja vrednota. Najbrž je ni reči, ki bi mi več pomenila. Po moje bi v mojih očeh padel daleč dol, tolk sem smotana kar se tega tiče. Ti moraš pa razmislit, kako visoko proti vrhu je to na tvoji lestvici vrednot. Samo od tega je vse odvisno.

Tehnofil, verjetno prej kot v desetih leti a ne?

Pa saj se dosti pogovarjava,upam da ga prepričam


_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

No razšla se še ne bom. Se boma orng pogovorila... Pa čeprav bodo solze tekle v potokih.

GINA, men so otroci pa družina na prvem mestu. Po horoskopu sm rakica ... in to tipična


_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Ups, jaz mojga sploh ne bi vzela, če ne bi bila prepričana v to, da si želi familijo in da mu ne bo problem riti brisat ...
Mene je bi kar zaskrbelo. 

Če bi si jaz zelo želela otroke, moj pa niti pod razno, oz bi mi pač takrat ko si bi jih želela rekel, čez 10 let...... bi se z njim razšla. Vsako prepričevanje se mi zdi odveč, na koncu bi mogoče popustil in bi imela otroka, pol pa ne bi sodeloval pri vzgoji in negi ker bi reku da si on tega ni želel in naj kar sama skrbim za otroka?????

Meni je tudi približno nekaj takega rekel. Ampak ga nisem resno vzela v smislu, da zdaj je pa to to in konec.  Sicer ne, da bi pa zdaj imela otroka brez njegovega privoljenja, ampak sem se lotila navijanja in navijanja in navijanja, da je bilo vse skupaj že smešno, njemu in meni. Pa potem se je verjetno počasi le navadil na to, da pa vendarle enkrat bo.
Samo pri nama je bil drug problem. On je imel za seboj neuspel zakon in otroka,  in se mu je zdelo, da bo z novim otrokom prvega otroka preveč prizadel. Ampak z leti je stvar postajala manj boleča.

Če bi bila jaz stara cca. 30 let in če bi bila brez otrok, ki pa bi si jih želela, imela pa bi partnerja, ki si jih ne bi želel prej kakor čez cca. 10 let, bi se z njim razšla. Kajti jaz si pri cca. 40 letih ne predstavljam, da bi šele takrat imela prvega otroka. Tudi zaradi "tiktakanja biološke ure", seveda. Poleg tega pa sem prepričana, da moraš imeti otroke mlad, dokler imaš še energijo zanje. Za moške pa je to seveda nekoliko drugače.
Torej - če bi mi bila vrednota imeti otroka tako zelo pomembna, bi se s partnerjem v tem primeru razšla. Strinjam se z Gino.

Jaz si tudi ne predstavljam, da si moj partner ne bi želel otrok...Da bi jih pa imela pri 40-tih je pa kar napor....Potuhtaj, da ko boš ti stara 55let bo otrok 15let in bo v puberteti....Jaz ne bi imela živce za to....

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Veš te čisto razumem kako ti je pri srcu ko si dobila tak odgovor Jaz sem ga tudi od svojega moža. Samo da imam že čudovitega sina in si želim še enega otroka moj mož pa na žalost NEEEE.Prvo mi je rekel mogoče ampak do zdaj je to pri njemu pominilo ja .In jaz sem se čisto razvnela od želje in sin tudi celo ime sva z sinom izbirala in naenkrat je postal tečen zadirčen in sploh ni bil za prenašat pa sem ga vprašala kaj jein je rekel da si ne želi več otrok.Meni pa je skoraj srce počlo od šoka in žalosti.Ampak kaj čem živim dalje in vem da tega ne bom nikoli prebolela.Samo če bi šlo pa za prvega otroka bi se sigurno razšla.Pa veliko sreče ti želim

Mislim, da bo tvoj partner tudi pri 40.-tih govoril isto. Najbrž ni tip, ki bi rad imel otroke, ker bi se moral odpovedati določenim "ugodnostim" v življenju. SEm imela pdoben primerek, le da je bil star 35 let. Danes je star 45, pa še vedno nima otrok, pa jih po moje tudi ne želi imeti. Raje 3 motorji, 2 para smuči, hitri avti, vsakoletna 1.5 mesečna potovanja v daljne dežele. To je "prideloval" takrat in se tudi sedaj ni spremenil. Eni si pač prioritete zasatavljajo drugače.
Želim pa v tvoje dobro, da se motim........

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

jaz sem rabla kakšno leto da sem ga prepričala.. pa še sedaj ni čist 100%, ampak ga je ful strah.. enkrat pravi, da bo luštn k bova mela , drugič govori, čemu se bo moral odpovedati.... če mene vprašaš je to sam strah... zdele se že 2 mesca pregovarjama, da bom nehala jemat kt, pa vsak mesec reče, " sam tale mesec še, pol pa res konc".... no, zdele mam sam še eno tabletko... bomo vidl, kaj bo reku v torek, po končani ..

drgač pa tko.. sej tud jaz nism čist 100%. ful bi mela, sam pol pa potuhtam, da sem premlada, da mam še čas, da bi blo bolš pru čist vse druga fajn zrihtat....... zmer je neki....

sam če bo moj za, bomo pa začel..

Pozdravljena!
Morda se boji odgovornosti ali pa tega, da če bo otrok, ne bo več on v središču tvoje pozornosti? Ne mu prehitro polagat računov, lepo počasi mu vsake toliko, lahko v hecu kaj omeni ali pa, če kam gresta in vidiš dojenčka..upam, da si bo premislil! Kdaj pa kdaj naj ti beseda nanese na otročička, tudi, ko boste v družbi..morda pa potrebuje mišljenje še nekoga drugega, da bo videl, da nima prav?!Moj si pa zelo želi otročička a ne vem, če je res nanj pripravljen. Ah, moški..
Srečno ti želim!


_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

Dulcinea, sem ženska in če bi meni začel tip govorit o otrokih po 9ih mesecih veze, bi mu sigurno ušla, ker bi se mi zdelo čist prekmalu.
Če ga boš preveč prepričevala, potem se bo samo še bolje oddaljeva od tega. Mislim, da je pogovor rešitev, vendar če boš videla, da se je tako odločil in da se ne noš morala sprijazniti s tem, da bosta imela šele čez leta otroke, potem je bolje it samo narazen. Ker ti boš skoz mislila samo o otroku in mu mogoče vsake toliko časa kaj omenila, on pa se bo vse bolj oddaljeval od tebe.
Človeka ne moreš v nekaj prisliti, če noče. Pa tudi ne moreš drugega spremenit, lahko samo sebe....

_____________________________

L I V E S T R O N G

No saj sma se včeraj zvečer neki pogovarjala - na žalost sam po računalniku, ker nisva bla skupaj. Mal sm se že potolažila. Upam, da ga prepričam.
Vem, da je pri 9 mesecih malo zgodaj to govorit, sam če mi bo čez tri leta tud govoril to, potem ne vem kaj bom naredila... Takrat po tolkih letih ga pustit? In potem iskat novega "kandidata za očeta"? In njega čakat spet tri leta, da bo blagovoljil se pripravit za imet otroke?Takrat bom pa že skoraj blizu 40. In pol?
Čist sm zmešana...


_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Heh Dulci.. A ves da je bil moj tut tak... Pri njemu je sicer problem ta, da je se student, pa se neki casa ne bo sel v sluzbo in imel rednih prihodkov, pa on bi se malo zural... Ampak kot tebi in se mnogim, je tudi meni druzina in otrok na prvem mestu in tako mojemu pac SKOZ tezim.. o dojenckih, pa kok majo vsi dojencke, pa kok so lusni, pa kaj bo imel najin dojencek, pa a bi ga mogoce ze imela... Imam sreco, da se moj zelo zelo rad pogovarja in tudi sam ima zelo rad otroke in si zeli imeti druzino. Zaradi mene je svoja merila ze spustil za veliko let, prigovarjanje je res uspesno...

Tako, da ti res svetujem, da se z njim cim vec pogovarjas, mu poves, koliko tebi to pomeni - seveda mu sem in tja omeni biolosko urico, ki tikataka (jaz jo mojemu non stop hehe).... Pa se bo ze zrihtal... Za nekatere je 9 mesecev res prekratek cas, da bi se odlocali o tako pomembnih zadevah.. Mi2 sva skupaj ze leto in pol, pa to tudi ni ne vem kaj, a vseeno sva dala skozi ze marsikaj in se poznava ze zelo dobro... Tako da... pocasi in vztrajno pa bo! Ce te ima rad tako kot imas ti njega, verjemi, da bo ugodil tvojim zeljam!