Moj sinček bo kmalu star eno leto in sploh noče biti sam. Niti na tleh na dekici, niti v stajici, niti noče sedeti na kavču z mano, da bi se igral. Ves čas hoče hoditi (tako da ga držim za roke) ali pa se nositi v naročju. Včasih pa je treba kaj postoriti in je tak jok in stok, ko ga odložim. Ima katera kakšen pameten nasvet (razen tega, da ga naj pustim, da se joče)?

To je faza in tudi mine ;)

jaz bi samo komentirala, da ga ne drži za roke - naj sam hodi in pleza, če je treba. vedno. jaz nisem nikoli naše držala za roke, ko je hodila (ok, zdaj ko sva na cesti, samo to je drugače).
drugače pa mislim, da moraš najti kakšno stvar, ki ga zamoti. pač probat ful stvari. in tisto potem uoprabiš, ko je sila naša npr., je mela rada, da je brskala po škatli s kramo. pač namečeš vse živo not v eno škatlo in ker je novo, jo zanima kaj je notri. probat moraš, drugače ne veš.

Didlinaa si že slišala za simbiozo 
In v tej starosti je to

bodi z njo:)..pusti pospravljanje...in opravke..bodo že počakali...sicer pa, ko bosta skupaj odkrili nekaj zanimivega, te bo že pustila od sebe..

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Čeprav si mama to še ne pomeni da ti v nulo poznaš svojega otroka
Aja, a so otroci iz knjige niso ne
In veš tudi tvoje deklica je "imela" to
Ti svojega otroka pusti jokat,jaz svjega ne bom,ker ga zastopim in ne poznam v nulo .to pa ni ena in ista stran ;)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jst jih nisem nikol pustila jokat, se pravi sem takoj skakala k njima, pa dons noben ne izsiljuje, tavečja zna počakat, se ji da dopovedat da ne more bit vse kr, tamal pa tud se že čist fajn za neki časa sam zaigra, seveda so izbruhi in trma pri določenih zadevah, samo nima to veze z pustit jokat....sej v končni fazi enkrat greš k otroku in pol ga s tem učiš da bolj kot se dere, prej bo dosegel svoje moji nimajo občutkla da se morjo dret za mojo pozornost...

_____________________________

..tko ovdje ne poludi, taj nije normalan!

Spet se mi je na bolš poslabšalo!!

Ja znam da me ljubite, u ljubavi je spas, izpred oči mi se gubite, volim i ja vas!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Saj tudi mojega otroka veliko stvari zanima, samo takšne, ki jih ne sme imeti: metla, smetje, kaktusi... verjetno je res pri večini tako. Enostavno ga ne morem pustiti, da se joka, pa čeprav vem, da ga nič ne boli. Samo včasih pa je treba kaj skuhati, pospraviti in takrat zna biti kar naporno. Bo že bolje! Hvala za komentarje!

pazi lohk je faza lohk ni.
nič ne bom pametovala.
naš mulc zdaj 3 letnik je bil že pri 3 mesecih zvedav,nevem drugačen(v dobrem pomenu...).
pa naj šer kdo reče da sem čavhnjena...
pri 3 mesecih je z mano kuhal,pral,pospravljal pojstle,obešel perilo,likal,....da se razume v ležalniku.....
in še danes TO dela.
pere,lika,kuha,pospravlja nasploh,...

on pravi,...mami pa te iglače so bjez veze.ne bom se igjal,bom tebi pomagal.men je to blez veze.vse že znam.

in tako je.ko smo doma(govorim že od malega),skupaj zjutraj skuhamo čajček,spijemo kavico(on belo ),se oblečemo,pospravimo stanovanje,kokr se pač da z otrokom,mi pomije posodo-posvoje da se razume,jaz ta čas preluftam,pospravim pojstle.
zajtrk,nato čas za skupno granje,priprava kosila(skupaj!!),sprehodali greva do prijateljev,kosilo,risanka spat.

vačsih je zelo naporno.
čisto sam se zamoti zelo malo,mogoče kake dobre pu urce na dan.pri nas ne palijo legice,bagri,traktorji,barvice,.... pa sem se na začetku sekerala.moj otrok se nič sam ne zamoti.
ja jaz sem itak bolj zmatrana sploh zdej ko bomo kmal 4 plus 2 .
ampak sem se sprijaznila,ne gledam več kako se drugi po 3 ure na dan sami zamotijo.pač imam tazga otročka.živega,zvedavega,ki mi rad pomaga,gre do svojih prijateljev,ven na sprehod.

tebi priporočam da ga absolutno ne držiš da skupaj hodita.daj si uro,malo ja,veliko pa ne.naj stabo pospravlja,kuha.v kuhinji ga daj na tla.itak je priporočljivo da je otrok čim več na tleh-razvojna ambulanta.da sam hodi ob opori,umakni nevarne stvari.pa naj malo razmeče piskre,meče kuhovnice.
itak da te malo že provocira da ga skos držiš in hodita.daj mu vedet da vedno pa ne.
zdaj se tako sam ne zamoti,boš vidla kaj bo čez čas.pa čedalje bolj zahteven bo.in tako je prav.

eni so si pač različni,mamice pišejo samostojni.
moj je zelo SAMOSTOJEN,pa z menoj pospravlja,kuha,se igramo,gremo ven,....
nikoli ni imel težav pri nbavezovanju stikov,vtrcu,....samo že zdaj mu POSTAVLJAJ MEJO.saj se sliši mogoče malo kruto,ampak meni je žel da mu nisem-našmu ŽE OD ROJSTVA postavljala.tako bi mogoče danes prišle  v upoštev legice.

vse pa je odvisno tudi od karakterja.če malo joka ni nič hudega.še marsikaj bo.in težje bo.vse dobro želim-

naš je tudi star leto in že hodi.. in hodi po stanovanju, iz sobe v sobo, vsake toliko prinese knjigico, jo pogledava, skratka če se zamoti je to za kratek čas, ker taki se še ne znajo igrati sami...bog ne daj, da grem v kuhinjo ... imam oba pod nogami, še taveliko hči :=)))

če smo doma, sem z njimi v dnevni in se igramo, potem gremo v njihovo sobo zlagamo kocke, gledamo, beremo knjigice, se igramo, previjamo, lulamo, kakamo, jemo in je dan naokoli... vmes, če mi dopuščajo, še kaj postorim.... če ne pa, ko spita...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

naša se tudi nikoli ni hotela igrati sama, zdaj pri dveh letih in pol, mi pa včasih reče bejž stran!, če pridem zraven

Pri nas je najzanimivejša "igrača" pomivalni stroj, tako da takrat, ko želim kaj narediti, odprem pomivalni stroj in moja metuljčica se z njim zamoti 10-15 min. Jaz pa medtem lahko pomivam in zlagam posodo v pomivalni stroj.

Tudi pri kuhanju mi "pomaga". Ko lupim krompir ali korenček ali bučke, to vedno počnem na tleh. Ona pa se medtem igra z olupki.
Preden začnem s kuhanjem, vse stvari, ki jih potrebujem, nastavim na pult pri štedilniku, potem dam na pult še metuljčico, ki se igra s škatlo z začimbami. Ko je vse pristavljeno, se ponovno preseliva na tla in se na tleh igrava, vmes pa malo pomešava in dodava še kakšno sestavino.

Tudi perilo mi pomaga sortirati in dajati v pralni stroj, med zlaganjem perila pa se običajno igra z nogavicami.
Sesanje, likanje in podobne zadeve pa so na vrsti takrat, ko sva oba z možem doma.

Igre z gospodinjskimi opravili so ji tudi precej bolj všeč kot njene igrače, tako da jo je med gospodinjskimi opravili celo lažje zamotiti.

Moj otrok se je začel zanimati za igro, ko je mene videl kako se igram z njegovomi igračami.
Brez da sem ga silila ali sploh vpletala v igro se je sam pridružil in začel ponavljati za mano,
ko se je zamotil sem se postopoma umaknila. Ampak ostala v bližini da me vidi.
sedaj je star 14 mesecev in se super samostojno igra.
Če moram pa kaj storiti za gospodinjstvo pa ga vklučim in mu ponudim posodo, žlico...
in se igra v moji bližini.
Celo perilo mi že pomaga obešt in kao ''stresa'' majice preden mi jih poda 
in se počuti super pomembnega .

LP