Pozdravljene. Zanima me, ali ima katera podobno izkušnjo. Namreč - naša punčka je stara tri leta in pol. Že kako leto in pol večkrat - skoraj vsako noč - vpije in joka v spanju. Zaspi lepo, potem se pa okoli polnoči začne. Najprej premetavanje in jok, potem ta jok prerase v kričanje in kriljenje z rokami in nogami, vse izgleda tako, kot da se trma. Ves čas jo objemam in božam, ji govorim, da so le sanje in da se nima česa bati, ker sem zravem. Ima odprte oči, pa še vedno joka. In to traja cca. 10 min. Ko sem vprašala, že pred časom, čisto na začetku pojavljanja, pediatrinjo, kaj bi to bilo, mi je rekla le, da najbrž podoživlja dan. Porkaš, koliko časa bo pa še to trajalo? Razmišljala sem, da bi jo peljala h kakemu pedopsihologu. Ko sem o problemu vprašala psihologinjo na sistematskem pri treh letih, mi ta ni znala odgovoriti (kot na še marsikaj ne).
Ali ima katera podobno izkušnjo? Kakšen nasvet? 

_____________________________

Prodam ali podarim celulit. Šifra: zares trpežen.

Ojla Marjana! Mi imamo tud takele. Sicer ne vsako noč, pa vendarle. Po moje tudi tak podoživljajo - eni bolj eni manj. Nisem pa jaz nobenga nič o tem spraševala, ker po moje ni nič takega. Razen eno bedarijo sem pomisla - kaj če se ji je kej takega zgodilo, za kar ti ne veš in zdaj to podoživlja?  - Ko te ni blo naprimer, ko si tamalo rodila in se ji je kaj takega po glavici pletlo?

_____________________________

MONTIGNAC

Ja, pri nas se je tudi to dogajalo kdajpakdaj. Pa tudi tukaj na RR sje bila že velikokrat debata o tem in to ima res veliko otrok. Neka taka faza, očitno, ko se to dogaja. Pri vas že kar dolgo traja, pa tudi pri nas to nikakor ni billo vsako noč, ampak po moje je to še vedno vse znotraj tega "podoživljanja".

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Mogoče gre za t.i. nočne groze: KLIK

_____________________________

Živa - 22. 11. 2006
Tilen - 17. 10. 2009

Tudi moji triletnici se to dogaja že dalj časa. Psihologinja na sistematskem se je ravno v to zapičila (o tem sem pisala že v drugi temi) in vrtala vame in me hotela prepričat, da puščamo triletnico samo doma! In da ima najbrž zato more. No, tega ne delamo, poleg tega pa ji ni težko biti sama v sobici pol ure kjer se igra (gre sama v svojo sobo), tako, da ji samota ni čisto tuja in jo ni strah.

Upam, da tudi meni kdo od vas da kak nasvet, ker je tole po enem letu hudo utrujajoče tako zanjo, kot za naju z možem.

tudi pri nas so podobni problemi. vechinoma je situacija najslabsha, ko gre nasha punca (kmalu bo imela 2leti) v vrtec, ampak mislim, da je to samo podozhivljanje raznoraznih situacij. mislam, da ni ravno za pretiravati s skrbmi okrog tega, vendar ne chisto zanemarjati in ignorirati. lea tudi maha okrog sebe in uchasih ne pusti, da bi jo pobozhala in pomirila, vendar se mi zdi, da zgolj zaradi tega, ker kljub odprtim ochem ni popolnoma budna in po moje ne lochi sanj od resnichnosti. baje veliko otrok tega ne lochi in lahko tudi traja. nekateri celo pri svojih 9ih letih ne lochijo.
podam pa lahko skrajno osebno izkushnjo - jaz imam prav tako probleme s "prebujno domishljijo" (zato pravzaprav lahko razumem situacijo v kateri se znajdejo telili nashi malchki). kot majhna sem imela travme, po tistem, ko gledali v mali sholi e.t.-ja in kasneje v 1vem razredu, ko shli gledat majo in vesoljchka! pa danes oba filma gledam brez problema :) iz otroshtva she cel kup takih inu podobnih travm, ob popolnoma brezveznih situacah.
tudi ko delala izpit za avto in prvo pomoch, mi je morala sestra prelimat vse tiste skice inu risbice s post.it listki, ker sem si jest to chist prevech zhivo predstavljala. distrakcija je bla taka, da nisem uspela prebrat niti 1e vrstice text.a. no, jest se te svoje prebujne domishlije ne znam losat, vendar vem, da je to samo domishlija in, che mam s chim problem, pach ne gledam, pochnem, berem...
jest mislam, da se bo vse skupej uredilo s chasoma in prav se mi zdi, da se starshi pogovarjajo tudi o teh stvareh z otroki in jim razlozhijo situaco.. kaj sanje so in, da ni resnichno itd. predusem potrbujejo v takih primerih varnost, ki jim jo lahko nudimo le mi - starshi. :)

..pa chimvech mirnih nochi zhelim! :)


_____________________________

09.08.2006 smo dobili malo, a glasno, princesko leo :)

08.03.2008 nasha princeska prichakuje konkurenco :P
od 17.03.2008 nashi lei dela druzhbo david :)

- - - - - - - - - - - - -

kam.si :)

ja, poznamo :(... tudi pri nas to traja že več kot eno leto, morda celo več.. .sem že pozabila... je pa to pri naši 4 letnici skoraj vsak večer, včasih boljše, včasih slabše... čakamo da bo minilo, okoli zdravnikov je pa ne misliva zarad tega vozit, ker sem (in večina dr. katere sem vprašala) prepričana, da bo to pač minilo, ko bo.. zaenkrat pomaga varnost, ki jo občuti ponoči, tako da jo vzamem k sebi.. problem je le, če je npr. pri babici in to je tudi edini razlog, da si res želim ,da bi se to že prenehalo..
tudi vam želim čimprej konec nočnih mor... niso lušne, hvala bogu pa večinoma tud nevarne niso.

_____________________________

Svet je lep!!

Tudi pri našem3.5letniku se je to dogajalo,zgledalo pa je kot da je ipičen,kričal,mahal z rokami ,nisi se ga smel dotakniti,kaj šele da bi ga objel.To je trajalo tudi po pol ure.Ko se je začelo sma ga odnesla v dnevno sobo,kjer sva sedela zraven njega ob kaki lepi risanki,tako se je umiril in šli smo brez problema nazaj spat.Sedaj se to dogaja še samo očasno.(niti ne na dva meseca).Nismo šli nikamor.

Ne sekiraj se. Tudi  pri nas se je to začelo nekje pri 2,5 leti. Včasih sem se prav bala noči, ker se je enostavno zbudil in tako jokal. Ni vedel za kaj se gre, ni pomagalo božanje in pomiritev, še manj če sem ga hotela »stresti« in zbuditi. Potem je spet zaspal, je pa tudi trajalo enih 10 minut. Me je bilo prav strah kako bo poleti v kampu,ko bomo na morju. Pa je minilo, kdaj se še ponoči zbudi pa kaj« kriči« ampak takih hudih seans ni več. Razvojna stopnja, pač.

mogoče pa gleda kake "čudne" risanke, ker naša dostikrat podoživlja v sanjah, kar je preživela čez dan. tako da.... kake čarovnice, kake zlobneže - ven iz programa.

pozdravljene!
vam povem našo izkušnjo, mogoče komu pomaga.
neža je sedaj stara 2,8.pri 2,3 je dobila bratca, septembra prvič v vrtcu.shodila z 16 meseci,v svoji sobi spi ze eno leto. toliko o osnovnih podatki .so pomembni ker si lahko naredite skico pojavljnj tako imenovanih nočnih sttrahov, night terrors kakorkoli že.
pomembno je da jih ločite od nočni mor ali navadnega podoživljanja dneva.
pri nas se je začeo pri 14 mesecih- tik preden je shodila. prvi napad, kričanje, kriljenje, jok. besede in dotiki so samo poslabšali stvar. zgledalo je kot epi napad. po 10 minutah je zaspala nazaj.
nato so se napadi vrstili vsakih tolkiko, neredno, mogoce 1x na mesc in smo jih zmiraj opredelili kot moro, se vmešavali, mirili in povzročali še večji kraval.
zgostili so se med mojo nosečnostjo in sem začela raziskovati in opazovati. sama sem ugotovila do so to tipični CONFUSINAL AROUSALS (nimam pojma kako se to izgovori) in se dogajajo otrokom med 2 in 6 letom.
prosim pogooglajte da vam ne navajam dejstva , je koristno.
danes sem bila tudi pri psihologinji, ki se strinja z mojim odkritjem, čeprav nima prav veliko izkušenj s tem (starsi pripisujejo to moram, razvajenosti...in se o tem ne govori prav veliko), smo naradili preglednico razvoja otroka in njenjih "napadov"-.pričakujemo postopno izvboljšanje po 3 letu.verjeten posvet pri pedopsihijatru.
toliko sem odkrila za zdaj.
prosim vas da se kdo kaj opiše, ker se mi zdi da smo osamljem primer!
ob priliki vam napišem kako zgledajo napadi sedaj me kliče mali kričač
lp

_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?