Pozdrav!

S partnerjem v zelo bližnji prihodnosti načrtujeva otroka. tega se zelo veseliva.

Naju pa skrbi nekaj. In sicer. Septembra sem začela delati na novem del. mestu, ki je od kraja bivanja oddaljeno 90 km. To pomeni vsaj 3 ure na dan vožnje z avtom, in seveda še 8-urni delovnik.

Ker bo to najin prvi otrok, marsičesa še ne veva in nama določene stvari niso jasne.
Npr. kako vpliva na nosečnost in razvoj otroka vsakodnevna dolgotrajna vožnja (tresljaji ...)?
Ali je imela oz ima katera takšno ali podobno izkušnjo v nosečnosti?

Rada bi preživela nosečnost čim bolj aktivno. Hkrati pa ne bi rada ogrožala svojega še nerojenega otroka. Lepo prosim, ne mi napisati, da naj z otrokom še počakava, ker sem šele prišla na to del. mesto. Če bi to upoštevala otroka ne bi sploh imela, ker je pač s službami težko in sem vsako leto drugje. In lahko čakam do 90 leta, da bo "pravi čas za otroka". Poleg tega tudi nisem več najmlajša (34).In služba, ki jo sedaj opravljam, je moja sanjska služba, za katero sem se precej časa trudila, da sem jo dobila (oz. izpolnila pogoje za opravljanje tega dela=

Bila sem kar nekaj časa brezposelna in vem kaj pomeni biti doma in se počutiti vsem odveč. Prav zaradi tega nimam želje nosečnosti preživeti na bolniški.

Malo zmedeno pišem ... Pač skrbi me, kako (če sploh) bo to šlo.

Vsak vaš nasvet, mnenje in osebne izkušnje bodo dobrodošle. Hvala za odgovore.

Razen, če to ni vožnja po nekem poligonu z res velikimi luknjami in izboklinami na cesti, ti po moje ne bi moglo škoditi. Vožnja po normalnih cestah pri nas ni tako tresoča  (ok, se najde kakšna, ki je samajama  )

Samo delo je lahko bolj stresno, kot vožnja. Mogoče boš bolj utrujena, manj fizično sposobna, slabosti... marsikaj se lahko zgodi, ali pa tudi ne. Otrok je načeloma zelo dobro zavarovan pred zunanjimi vplivi, če je nosečnost ok. Lahko komot delaš, športaš,... če pa nastanejo kakšne težave, da bi imela rizično nosečnost, potem pa so že omejitve. Ampak kaj te čaka ne more nihče vedeti.

Jaz sem se vozila v prvi nosečnosti vsak dan cca.2 uri v avtu v službo in nazaj ( nekaj čez 80km) pa nisem imela nobenih težav. Tudi ginekologinja ni nikoli omenjala, da bi bilo to lahko kakorkoli nevarno za otroka. Sem bila pa proti koncu nosečnosti od dela in vožnje kar precej utrujena. Še dobro, da je bil to prvi otrok in sem po delu lahko lepo doma počivala z nogami gor.

_____________________________

Ker bom mogoče tudi jaz enkrat zanosila in ker sem oddaljena cca. 100km od svojega G sem veliko brala glede vožnje v avtu in nosečnosti. Vožnja kot taka ni problem. Mogoče je težava edino ta, če je nosečnica udeležena v prometni nesreči. Preberi si malček na med.over.net. Pušenjak je že veliko pisal na to temo.

Tudi jaz sem se obe nosečnosti vozila v službo cca. uro in pol v eno smer. In to po lokalnih cestah. Nikoli nisem imela nobene težave (trkam na les!!)... v bistvu sem ZELO uživala, ker res rada vozim... To je bil tisti "samo moj" čas, kjer sem se naposlušala MOJE glasbe, razmišljala sama zase itd. itd. itd. Pri prvi nosečnosti sem večino voženj poslušala CD neke pevke, zraven pela in se nasploh počutila odlično... In ko se je mali rodil, ga je neznansko umirila ravno ta glasba, ki sem jo poslušala med vožnjo... naključje? mislim, da ne. Želim povedati, da, če ni kakšnih posebnih težav med nosečnostjo, da se lahko voziš tudi uro ali več v službo... posebej, če ti vožnja ni stresna, če uživaš v vožnji... Edino kar je... bolj proti koncu nosečnosti je bilo malce "fizično nerodno" vozit... Tko... malce okorno sem se počutila...
Če pa imaš težave v nosečnosti, imaš pa potem itak tudi druge omejitve, za kar pa vnaprej ne moreš vedeti... Pa ne odlašaj preveč, ker ti bo žal, če si zakladek res želita.

< Sporočilo je popravil SU -- 24.9.2013 13:40:49 >

V prvi nosečnosti sem se vozila v službo 130 km v eno smer po avtocesti. Ker se rada vozim, mi to ni predstavljalo nekih večjih težav. Doma sem edino več počivala, ker sem že itak bila utrujena od službe. Sama vožnja ni težavna za nosečnost, če se nosečnica sicer dobro počuti in nima kakšnih težav. Je pa tako, da se jaz takrat nisem vozila do konca, ker mi je v šestem mesecu začel kar precej otrdevati trebuh in sem bila potem mesec dni na bolniški, mesec dni na dopustu in potem je bila že porodniška.

Punce, hvala za vaše izkušnje in nasvete.

No, meni je vožnja sicer čist ok, ampak na kratke razdalje. Ker pa služb pri nas ni, sem sprejela službo v oddaljenem kraju. Vem, da bo vožnja stresna zame (zaradi tega sem tudi imela pomisleke glede nosečnosti), ampak bom probala najti še koga, da bi se vozili skupaj, pa bi se stres malo zmanjšal.

Res ste me potolažile in bom malo bolj pozitivno gledala na vso stvar.