Nova sem med vami  in zanima me kar nekaj stvari. No, imamo ze enega   in pricakujemo se enega  in res me zanima, kako ste se mamice znajdle z dvema otrokoma, s malo razliko... recimo 1 leto. prosila bi za vase iskusnje?! Pa tudi nasvet, kako naj svojega malcka, ki je star 5 mesecev... kako ga naj navadim, da bo spal celo noc. Ponoci se mi v spanju joka, ne vem ali so zobki ali kaj... jeva ponoci samo enkrat, drugace pa popije zelo veliko caja. prosim za nasvet!

jolly

Zelo je naporno, ampak z malo volje se da.. Baje je pa potem lazje, ko sta stara 3 oz. 4 leta.. Tako pravijo. A tole ste nacrtno ustimali? Pa cestitke seveda..

Ni bilo nacrtovano, ampak sva vseeno vesela. kljub vsemu bomo na koncu imeli par, fantka in puncko .Pa hvala z cestitke

Čestitke! Sicer pa to tudi mene to zanima. Ampak nam noče še ratat. Aži pa bo januarja star eno leto.

Mi imamo sicer razliko 3,5 leta, vendar je bilo kljub temu težko in naporno, vsaj prve tri mesece, ko smo bili poleg vsega še neprespani. Najhuje je, preden se navadiš, da moraš tvoj čas porazdeliti na dva otroka in da pridejo trenutki, ko ti ga enostavno zmanjka. Seveda je dosti lažje, če imaš partnerja, ki pri tem aktivno sodeluje. Midva si otroke "razdeliva", predvsem zvečer, ko je treba oba stuširat, pa nahranit in spravit v posteljo.
Je pametno, da začneš o tem razmišljat, kako naj bi navajala otroka, da bi ti spal celo noč, ker ti bo dosti lažje. Kako? Mi smo jih začeli navajti, da sama zapsita okrog 3 mesecev, da pa SPITA celo noč, pa šele takrat, ko sta dobivala mlečni obrok(kašico), ki ju je malo bolj nasitil. Ta prvi je prespač celo noč okorg 6. meseca, ta drugi pa okrog 5 meseca. Pomembno je, da si vztrajen in ne vzameš otroka iz postelje, temveč ga raje tolažiš OB postelji(ga božaš, mu kaj pripoveduješ...)
Dosti sreče

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Čestitam!Tudi sama sem noseča drugič,moj korenjak je star 9 mesecev,ko dobimo drugega bo star 15 mesecev,tako da bo tudi pri nas pestro.Sploh si ne upam pomisliti kako mi bo ratalo,saj je mali full scrtljan.kdaj imaš rok,če ni skrivnost?Tudi sama imam zelo pestre noči z dojenjem,ne morem ga odstaviti stran.Noče ne flaške ,ne dude,tako da ti tu težko pomagam.Bi mi pa tudi prav prišel kakšen  DOBER nasvet kako?! Še enkrat čestitam in vidim,da se ni samo nam pokegljalo.Upam,da se še slišiva kej,saj naju čakajo podobni meseci in dogotki! Barbara

Mirka ima s tem kar precej izkušenj. Tud ona je mela eno mejhno pupco, potem pa je po hitrem postopku spet zanosila. Za posladek je dobila dvojčici, tko da ma zdej tri malčice na kupčku.

Svaka čast!!!

Lahko si le predstavljamo kako ji mora bit.

Cestitke!!!    

Jaz si sploh ne predstavljam, da bi bila zdaj spet noseča. Že s tem enim razbojnikom komaj shajam, kako bi šele z dvema. Me je kar groza če pomislim.

Težko, še sploh, če nimaš koga od svojih zelo blizu. Če mene vprašaš, čedalje težje. Ta velik je naspidiran in neubogljiv, ta mala pa po njegovih stopinjah. Zadnje mesece se skoraj vsak dan odpuli. Zato si vsak dan dopovedujem, da moram v tem težkem obdobju stisnit zobe in biti bolj dosledna in vztrajna, kot sem bila, če ne nam bosta zrasla čez glavo. Hvala bogu, da sta zdrava, rečem večkrat, ampak, ko pa ju istočasno popadejo sršeni v riti, pa mi je za pop....

Jasna

Moja sestra in otroka 16 mesecev narazen. Njej sploh ni bilo nikoli nič hudega, ker je prva punčka tisto leto, ko je bila na porodniški, itak celo prespala in tako na mamico sploh ni bila navezana. Ko se je rodil bratec, so punčko za ta čas, ko je očka bil v službi, dali v varstvo k babici, potem pa jo je direktno in službe prevzel očka in sta popoldne in zvečer pač imela lepo razdeljeno, vsak po enega otroka.
Tako da čisto odvisno od tega, kakšna sta otroka, kako imate organizirano življenje (službe) in koliko je partner prisoten.

Kako sfolgati in tako?

ja težko, včasih nikakor, včasih pa kar gre. Razlika v letih : 3 leta in tako.
Torej prava nora hiša doma, pestro, razgibano, ne spim že od leta 2001 - pa še vedno vsi rečejo, da dobro zgledam

Ma nevem, sej se vse zrihta. Kakšen dan, teden je za znoret, pa potem sept gre. Jaz pravim, da se vse lepo povrne.
Sej bo  

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Čestitke vsem nosečkam, najprej.

Kak leo je prebrat spodbudne besede, saj jaz jih tudi imam cel kup glede majhne razlike, pri nas je slabih 19 mesecev, ampak ta teden pa sem čisto na dnu, sta obe bolani in doma, drugače je starejša v vrtcu od oktobra; starejša je že sitna, ta malo non stop potiska, grize, mala mi ne spi, v glavnem, groza.

tako kot pravijo punce, treba se je fajn zorganizirat, da se mamica lahko posveti bolj novorojenčku, oziroma tudi starejšemu, in da ni preobremenjena; če sta vsaj dve osebi aktivni, je super;

pa pogumno

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Čestitke
Jaz sem imela 16 mesecev razlike in če prav razmislim, se mi zdi, da za enih par let sploh ne vem, da sem živela. Samo otroci, sprehodi, kuhanje, pospravljanje.  
A mi ni žal za nobeno minuto, pa tudi dopust si vsaj 1x na leto privoščimo.
Sedaj sta starejša stara 8 in 7 let, najmlajša pa 6 mesecev , pa še kako sfolgamo. Vedno so  na 1. mestu otroci. Pač postaneš imun na prah,...

Hvala za odgovore, ne morem verjet da je toliko mamic, ki imajo po dva korenjaka, ali celo tri...
Sem se tudi sama odlocila da bom zdaj drugacna v vzoji, saj bom zacela od prvega dne. Glede spanja in ritma...
Ceprav nas angelcek ni tako zelo razvajen, je pa bil zelo. No, smo ga nekako odvadili. Se pa se vedno crtlamo, razvajamo... le da zvecer gre buden v svojo postejo in sam tam zaspi.

Tudi jaz sem se bala kako bom sfolgala...Imava dva otročka 15 mesecev razlike. Ta starejša je bila kot majčkena izredno pridna, za spanje in tudi za igro-se je znala sama zamotit. Ko sem počasi dobivala večji trebuh je bilo zoprno tole dvigovanje ta starejše. Drugače je pa bil po porodu moj 3 tedne doma in jaz sem bla čist fertik ko je šel v službo. Še dobro da je prišla tašča pomagat (živiva sama, kakih 75 km stran od najinih)...ker se mi še šivi niso čisto zacelili in  sploh nisem dvigovala Klare.

Zdaj pa kar gre(mali je star 3 mesece)....enkrat eden počaka, drugič drugi...skratka prilagajam in lovim čas...ponavadi tako da ko Matevža zjutraj dojim Klara še spi...in ko ga zrihtam se ona ravno zbudi...potem Matevž počasi zaspi, Klara zajtrkuje itd.....Včasih je norišnica...hkrati dojim in hranim Klaro, ali pa se oba jokata naenkrat, da ne govorim o previjanju ko morem po 2x  po štengah gor in dol, da oba nesem, pol pa eno ritko pa drugo  pa spet dol. Ne vpraši kako grem na wc? Zadnjič sem šla na veliko potrebo in Klara je odprla vrata od kuhinje in hop po stopnicah v zgornji štuk...samo molila sem da se ne bi kam zvrnila. No potem je mož kljuko obrnil navzgor tako da je ne doseže in grem vsaj na wc lahko v miru. 
Še dobro da je Klara toliko samostojna da se sama zamoti, pa tudi Matevža ima zelo rada tako da kar skrbi zanjga...mu daje dudo, pa če se greva dojit me zmeraj pokomandira da se moram vsest na stol, pa pomaga ga trepljat po hrbtu kadar kupčkava...itd.
Skratka naporno, lušno še dobro da otroci pol zrastejo.

Kar korajžno boš videla kaj vse mame sfolgamo...

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Čestitke najprej
Mi dva sva želela čim manjšo razliko, pa nama žal ni bilo usojeno.
Ob rojstvu drugega bo 20 mesecev razlike. Težave so sedaj pri meni le v tem, da ne smem dvigovati, ker sem 3 x krvavela. In to je težje, kot samo breme. Saj so v tej starosti tako zelo crkljivi, radi se mojčkajo . Tako da sem več ali manj na tleh, dviguje pa ga oče.
Mislim, pa da je dela na začetku res nekja več, ampak kasneje je pa lažje.