Naj obrazložim:
s partnerjem sva imela hudo krizo...
na moje veliko presenečenje se je začel zelo spreminjat - če se je dokončno spremenil še ne vem ker je minilo premalo časa.
Razlog spremembe: ker se je začel zavedati, da me lahko izgubi.
Ne bom pisala o razlogih krize, ker sem že velikokrat pisala o najinih težavah. Trajale so več kot leto dni in vsaj meni se zdi da se še niso končale - težave.
Sedaj mi nudi vse....želi mi stati ob strani psihično in finančno,....večkrat mi pravi da me ima rad, prej mi tega ni ponavljal, razlog njegova zaprtost, problemi v službi,...
Skratka vse "štima" začel se je zavedati življenja, ni mu škoda zapravljati denarja,....pogovoril se je celo s svojo mamo o najinih(naših) problemih, sta se zjokala,.....
Zadnje čase se sekira in vidim, čutim njegovo žalost, ko pravi zakaj sem bil tak??? Včeraj mi je rekel da čuti da še ni čist vse ok med nama, zaveda se da rabiva čas - oba.

Zdaj pa k meni - moja blokada - ves čas sem gledala na druge v življenju(vedno sem se podrejala in na ta račun nisem zaživela svojih sanj), nikoli pa nisem mislila nase - nisem se imela rada in tudi sedaj se nisem čisto sprejela - želim pa zaživeti sanje, iti na novo pot ...... večkrat se vprašam kaj me žene naprej, kaj me žene stran (ali je to samo negativna preteklost ali je to nek šesti čut) ali je to spet nekaj tretjega.
Nikakor NE MOREM SPREJETI, nočem sprejeti partnerja, ki se je hvala bogu spremenil. In ima me res rad! Mene pa stiska, tlačijo me more ponoči....
NE MOREM DELOVATI PROTI SEBI - nočem se prepustiti napačnim občutkom......
Sedaj ko mi nič ne manjka, pa blokada - ko ne bi bilo treba.....

Zelo si želim še enega , vendar ne tukaj, z njim in zdaj, ker ni vse ok....ker se bojim da bom obtičala in da moje življenje ne bo izpopolnjeno z otrokom....
Ker imam nekaj REALNIH ciljev, ki jih odrivam že leta......in potem v sebi potihem jočem, ker jih ne uresničujem.

Vse se zgodi z razlogom in tud to se je.......

Hvala ker ste me pripravljeni poslušati!
Objem

Anonimna, takoj jutri zjutraj si obleci trenirko, obuj superge in pojdi teč. Vzemi si toliko časa, kot ga potrebuješ. Tek ponavljaj vsaj vsak drug dan. Boš videla, da boš kmalu našla odgovore na svoja vprašanja. Srečno!

_____________________________

Never Ever Give Up!

Odličen odgovor. Bravo.

Čeprav imam občutek, da bi ti rada samo enkrat šla tekat in to nekam daaaaaaaaaaaaleeeeeeeč...

Meni nakaj ni jasno:

- Ali si malo čudaška, pa hočeš vedno malo trpet, če ne nisi srečna? Kako naj drugače razumem, da rečeš, da je tvoj zdaj res super, ti pa ga nočeš? Edino če si tolk nezaupljiva? Nezaupljivost so pa spet kompleksi. Zaupajo samo pogumni in samozavestni ljudje, ki se ne bojijo dobivati ali izgubljati, torej zopet sebe na maraš, če to počneš- v vsakem primeru.

- Ali pa ti tvoj v resnici ne nudi tistega, kar rabiš. Mogoče pa rabiš neke druge "cilje", mogoče ne dobivaš točno tistega, kar najbolj rabiš. A ni hec, da niso bile izjave, da te ima rad, tisto najpomembneje. Niti denar, niti pozornostim niti tašča.... Kaj pa je bilo, česar še zdaj nimaš???

Tukaj pa boš bolj težko našla kakšen bolj konkreten nasvet, ker če rečeš: mela sva krizo, zdaj pa nisem OK... kako naj človek na to sploh kaj "pametnega" reče? Mogoče - sej bo bolš .

Zakaj je tvojim težavam tako, pač enostavno veš lahko samo ti. Zakaj? Razlogi zakaj si takšna se pač enostavno in na žalost skrivajo v tistem delu ki ga pa nisi napisala.

To da si večkrat pisala o težavah, žal ker si anonimna, tu pa so več ali manj anonimni je težko "prilimati" zgodbo k naslednjemu vprašanju.

ANonimna, jaz te pa razumem. Najbrž si dolgo časa trpela v vezi s partnerjem, ki ti ni nudil tega, kar si si želela. Zato si si okoli sebe zgradila obrambni zid(pa najbrž ne zavestno) skozi to obdobje. In sedaj, ko imaš to, kar si si želela, najbrž bojiš, da je enostavno prelepo, da bi bilo resnično. Tako še vedno vztrajaš pri za tem zidom in ga nisi pripravljena podreti, da te ne bi zopet kaj prizadelo.

Po moje moraš analizirati tvoje življenje, ugotoviti, kaj želiš in kaj imaš, ter to povezati, da ugotoviš, če je to to, kar te bo v podočnosti naredilo srečno. Za to pa potrebuješ čas, kajti zaupanja si človek ne pridobi hitro-saj veš, osel gre samo enkrat na led(no, naj bi šel )

Na kratko, daj času čas. Pa dosti sreče.

Tek sem začela prakticirat še predno sem videla ta odgovor in deluje da se sprostim, da dam ven iz sebe. Tko da hvala

Nivess ja daleč.....

 

Marogica si kar zadela moram rečt.
Samo analiziranje - bolj in več analiziram slabše je, vem, priznam zavedam se v nulo je vse to nastalo(v najini vezi) tudi zaradi mojega obnašanja, ker me je on začel - želel spremeniti. Ko sem se zavedla DA sem TAKA kot sem, sem začela še bolj vrtati v svojo preteklost, analiziram svojo družino in blokada je povezana tudi s travmami iz otroštva, pa tudi dejstvo da jaz želim drugače živeti.

In kaj boš naredila zdaj?

Anonimna, tokrat bom tiho in naj ti svetujejo druge. Vse kar je pomembno si TI in tvoja sreca. To je vse kar ti bom odpisala in komentirala... Ker ce bos srecna TI, bo srecen tudi vajin otrok...

Po moje je ubil velik del tvojih čustev do njega. In mrtve je nemogoče zbuditi. Žal. Pišem iz izkušenj. Šele ko partner začuti, da ti več ni mar, da ti je vseeno ali boš dobil od njega tisto za kar si ga leta prosil, se zgane in proba rešiti celotno stvari. Ampak ne ve pa, da je že prepozno. Pri meni je bilo. In bojim se, da je tudi pri tebi. Žal.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

V nekem paralelnem čustvenem svetu, si ga že zapustila. Kdaj ga boš še v fizičnem, je samo vprašanje tvojih "jajc" in časa. Lahko se odločiš, da boš iskrena in poštena do same sebe (in nenavsezadnje do tvojega partnerja) in odideš. Ampak rada bi te opozorila, da je to prekleto naporno (fizično, psihično, finančno). Čeprav boš ti tista, ki boš odšla, ti bo hudo, saj leta skupnega življenja naredijo svoje. Ampak se splača. In potem se začneš dobro počutit v svoji koži, nekako začneš vibrirat v pravi frekvenci in vse je OK.  Začneš ŽIVET.

Ampak vsak se mora sam odločiti in nositi posledice svojih odločitev. Želim ti same pravilne odločitve.

Točno tako. In jaz sem rabila 2 leti, da sem dobila ta "jajca". In takrat sem začela živeti. In živi še danes. Ob parterju, ki je vse tisto, kar jaz rabim in kar sem si želela pri prvem parterju. Pot ni enostavna ampak vredno je truda. Ker je 100x poplačano.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Anonimna, a še zmeraj nisi šla??
Jaz nimam več nasveta, ne komentarja. Pa kaj ti čem skoz isto tumbat, če se pa ti skoz vrtiš v začaranem krogu in ne narediš NIČ - če ne zase, pa zavoljo otroka.

Mogoče je pa res najbolje, da greš trimčkat. Kdor trimčka, zgleda nima zakonskih težav.

matr brez zamere meta...ampak se morm podpisat pod tole...sva pr tehle zadevah in ljudeh istega mnenja...

nc trimckat bo treba :)